Vsem prebivalcem Slovenije pripada filmska vzgoja

Na slovesnosti ob jezeru Jasna se nocoj, pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja, še uradno začenja 4. mednarodni filmfest Kranjska gora (KGIFF).

Na odprtju bodo v projekciji nad jezerom zavrteli film Ljubljena, dokumentarec iranskega režiserja Yaserja Talebija, občutljiv portret o osemdesetletni ženski, materi enajstih otrok, ki skozi štiri letne čase govori svojo zgodbo, polno težkih preizkušenj – in kljub visoki starosti še vedno vztraja pri izginjajočem poklicu pastirice, ki vsako poletje žene živino visoko v gore.

Festival je tako v znamenju vloge ženske v sodobni družbi in na filmu. »Letos smo kot ljubeča mati, prostor v našem naročju se najde za vse starosti in vse okuse,« je z nasmeškom dejal direktor festivala Matjaž Javšnik. Kljub temu, da se je v uvodnem delu festivala vreme ohladilo, je festivalsko vzdušje prijetno, dvorane, kjer se vrtijo otroški in mladinski filmi, so bile polne, pravi Javšnik. Otroški festival se je začel že 27. julija v baru Lačni Kekec, kjer so otroci uživali v (Javšnikovem) kratkem filmu Eko Kekec in filmu Moja žirafa; navdušenje je bilo veliko tudi na otroških delavnicah, ki so jih vodili igralka Manca Dorrer, oblikovalka maske Ana Jerič in Ciril Horjak (delavnica striporisa), med drugim so otroci ustvarili napovednik festivala, kot je povedala Dorrerjeva, so vanj »zlepili odlomke različnih filmov, enega so vzeli iz Osmega potnika, drugega iz Kekca, potem pa združili E.T. ja in Čarovnika iz Oza.«



Del uvodnega festivala je bil v znamenju češkega filma z duhovitim naslovom sekcije Skok čez plot, v Ljudskem domu so s spremljavo okrogle mize o češki kinematografiji prikazali mojstrovine češke kinematografije, kot so Adela še ni večerjala, Od sobote do nedelje, Passerjeva Intimna svetloba in tudi znameniti film Miloša Formana Plavolaskine ljubezni, med drugim eden najljubših Javšnikovih filmov; ta je kar nekaj časa preživel na znameniti praški filmski šoli Famu. Tam je tudi spoznal ekscentričnega igralca Crispina Gloverja, ki si je v okolici Prage kupil graščino, kjer eksperimentira, in ga po dolgoletnem poznanstvu uspel povabiti na KGIFF.
 

Slovenski Sundance?

»Mislim, da ima ta festival velik potencial in bi lahko postal srednje­evropski poletni Sundance. Da bi to postal, se mora v naslednjih letih programsko profilirati in organizacijsko še bolj profesionalizirati,« je lani dejal Damjan Kozole, eden izmed aktivnejših članov programskega odbora KGIFF. Letos kaže, da je direktor Matjaž Javšnik, ki se je obdal z novimi sodelavci, kolegov nasvet vzel resno. Festivalska ekipa se je razširila, profesionalizirala, imamo več eminentnih gostov; od ustvarjalcev štirinajstih tekmovalnih filmov se festivala udeležilo kar enajst avtorjev in avtoric, od vsega 75 filmskih projekcij je 45 slovenskih premier, skrbimo za goste 24 ur na dan, pravi Javšnik. Javšnik, neumorni Don Kihot, ki se že desetletja bori z birokratskimi mlini na veter, se je že pred leti zaobljubil, da bo Slovenijo posejal s festivali v različnih slovenskih mestih, ki »niso Ljubljana«, kot pravi. »Ker verjamem, da vsem prebivalcem Slovenije pripadajo filmska vzgoja in kulturne vsebine. Nihče me ne bo prepričeval, da ni dovolj kritične mase, ki bi si tega želela. Ljudje so lačni kulturnih vsebin. In lačni so jih v svojih krajih. Moj namen je predvsem vzgojiti mlado občinstvo. Najbolj srečen bom, ko bo eden od teh fantov in deklet, ki zdaj hodijo na filmske delavnice, ki jih vodijo svetovno priznani strokovnjaki, čez petnajst let prišel na festival s svojim filmom in pobral nagrado.«


 

Tekmovalni program v znamenju ženske

A tokrat je, pravi, zadovoljen z obema programskima selektorjema, za igrani film je filme izbral Ljubomir Vučković, priznano ime srbske kinematografije in tudi član številnih festivalskih žirij, selektorica dokumentarnega programa je režiserka Petra Seliškar.

V tekmovalnem programu se bo tako zavrtel še nemški film Simone Kostove Trideset, indijski film Ivana Ayrja Soni, španska drama Yuli režiserke Iciar Bollain, italijanski film režiserja Giannija Zanasija Troppa Grazia in film Kafarnaum, priznane libanonske igralke in režiserke Nadine Labaki, ki je sama napisala scenarij in v filmu zaigrala odvetnico glavnega lika, zapornika; film je lani v Cannesu dobil glavno nagrado žirije. Najboljši film letošnjega filmfesta, ki bo prejel nagrado vitranc, bo izbrala mednarodna žirija, v kateri so Ognjen Sviličič, igralka Maruša Majer in Zeynep Özbatur Atakan.
 

Prvič bodo podelili ajdovsko deklico

Letos bodo podelili več nagrad kot v preteklih letih, in sicer nagrado vitranc za najboljši celovečerni in dokumentarni film ter za najboljšo režijo in scenarij v obeh kategorijah. Najboljšim kratkometražcem, letos se jih bo predstavilo deset, bodo podelili nagrado Boštjana Hladnika. Še ena nova nagrada letos je v skladu s tematiko festivala: nagrada ajdovska deklica, ki jo podeljujejo filmski ustvarjalki, ne glede na področje, lahko je kostumografinja, oblikovalka maske, producentka, igralka ali režiserka.
Festival je ob stoti obletnici rojstva Franceta Štiglica predvajal film Dolina miru, sekcija z naslovom Nazaj k izviru pa je posvečena Dušanu Makavejevu.
 

Crispin Glover Posebni šov

Tudi kar zadeva goste, je bil Javšnik s svojo ekipo sodelavcev letos ambiciozen. Žal se zaradi snemanj festivala nista mogla udeležiti člana odbora Katarina Čas in hrvaški vroči izvozni artikel Goran Bogdan, zato pa je v Kranjsko goro prišel igralec Crispin Glover, ki je v svoji karieri upodobil zavidljivo galerijo ekscentričnih likov, kot so George McFly v kultni franšizi Nazaj v prihodnost, duševno neuravnovešeni Cousin Dell v Lynchevi klasiki Divji v srcu z Nicholasom Cageom in Lauro Dern v glavnih vlogah, bil je tudi Andy Warhol v biodrami o Jimu Morrissonu The Doors, Bobby McBurney v drami Kaj žre Gilberta Grapea, v katerem je zablestel mladi Leonardo Di Caprio, bil je ekscentrični lik – karta v Alici v čudežni deželi. Hkrati tudi sam velja za neobičajnega ekscentrika, mnogo njegovih fenov ne more pozabiti bizarnega nastopa na showu Davida Lettermana, ko je vstopil v studijo z lasuljo in čevljih s platformo in z borilnimi prijemi napadel voditelja. Najbrž zanj velja stavek v stavku, ki ga je izrekel Michael J. Fox, soigralec v filmu Nazaj v prihodnost: »Glover ni nor, je samo vznemirljiv.« Glover, ki se je poskusil tudi kot glasbenik in pisatelj, se je leta 2005 lotil režije What is it? (Kaj je to?), v katerem je vloge zaupal igralcem z downovim sindromom; film je bil premierno predvajan na Sundance film festivalu. Tokrat je festivalsko občinstvo imelo privilegij, da v casinoju Corona Gloverja opazuje pri njegovem šovu, z naslovom Crispin Hellion Glover’s Big Slide Show, ki mu je sledil film, nato pa vprašanja Q&A.



V Kranjski gori so poleg Gloverja še scenarist Bill Odenkirk, pisec scenarijev za šov Saturday Night Live Barry Blaustein, češki avtor Filip Remunda, ki se ga spomnimo po uspešni dokumentarni komediji o kulturi šopinga Češke sanje, ki smo jo 2004 videli na Liffu, madžarski cineast Gyula Gazdag Čedomir Kolar, med drugim tudi producent številnih nagrajenih filmov Danisa Tanovića, tudi filma Nikogaršnja zemlja, zaradi katerega je Slovenija dobila delček oskarja. Ne bo manjkalo tudi slovenskih avtorjev in osebnosti, v Kranjski gori bodo ali so že tudi Boris Cavazza in Ksenija Benedetti, nova članica festivalskega odbora, Milena Zupančič s pisateljem Tadejem Golobom, Damjan Kozole z Zoro Stančić in filmski entuziast Gregor Kresal s soprogo ...