V nadaljevanju preberite:

Orkester smo vsi, pravi Matevž Luzar. Vsi korakamo v formaciji in igramo svoje vloge, ujeti v strukture. Vmes pa si lajšamo življenje z bežnimi trenutki opoja, kakršnegakoli že. Kam drvimo z avtobusom po ledeni cesti kot družba, je vprašanje, ki v filmu obvisi na enem od ovinkov življenja.

Najprej je posnel grenko-sladko miniaturo Prezgodaj dva metra spodaj, potem se s kratkometražcem Vučko uvrstil med peterico filmov z vsega sveta, nominiranih za študentskega oskarja, s celovečernim prvencem Srečen za umret se je izkazal z zrelim režijskim pristopom in posebno občutljivostjo za junake vsakdana. Sledil je še televizijski film Dekleta ne jočejo, pa tv-serije Jezero, Dolina rož in Leninov park. Orkester je njegov drugi celovečerni film, s katerim je, kot je zapisala komisija, ustvaril svojevrstno filmsko odo malemu človeku.

V pogovoru je Matevž Luzar med drugim spregovoril o orkestraciji barvitega igralskega ansambla, pripravah na improvizacijo in režiserske izzive, ki si jih je postavil sam.