
Neomejen dostop | že od 14,99€
Umrla je režiserka Marija Šeme Baričevič. Na nacionalni televiziji je utirala pot svojim kolegom in kolegicam, ki so začeli režirati igrane in dokumentarne oddaje ter televizijske filme. Leta 1927 rojena Šeme Baričevičeva je umrla v soboto, so danes sporočili iz Društva slovenskih režiserjev in režiserk.
V svoji dolgi in uspešni karieri je zaznamovala slovensko televizijo tako z raznovrstnostjo, profesionalnostjo in svežino svojih del kot z visoko delovno moralo in kolegialnostjo, ki ju je vzpostavila med svojimi kolegi. Za svoje delo je prejela več domačih in mednarodnih nagrad.
Kot igralka je nastopila v kratkem filmu Deset minut pred dvanajsto iz leta 1961 in v celovečernih filmih Tistega lepega dne in Naš avto iz leta 1962. O njenem življenju in delu je bil posnet dokumentarni film z naslovom Velika imena malega ekrana – Marija Šeme Baričevič. Pod scenarij in režijo filma iz leta 2005 se podpisuje Slavko Hren.
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk ji je leta 2021 podelilo naslov častne članice in svojo odločitev utemeljilo z navedbo, da je »pionirka televizijske režije, ki je s svojim odličnim delom kot prva tlakovala pot slovenskim režiserkam tako na RTV Slovenija kot tudi širše in vzpostavila visoke standarde režije igranih, dokumentarnih in glasbeno-plesnih oddaj ter televizijskih filmov za vse prihodnje generacije režiserk in režiserjev«.
Producent Franci Zajc je takrat povedal, da je bila Marija Šeme Baričevič kar nekaj desetletij eden od nosilnih stebrov slovenske televizijske režije, njen režijski televizijski opus pa je fascinanten. »Poleg televizijske drame Major, ustreljeni boste (1971), Ciklamen (1974), Zrušek (1974), Dobrotnica (1977), je soustvarila ogromno glasbenih oddaj tako zabavne kot resne glasbe ter vrsto dokumentarnih filmov. Neprekosljiva pa je in bo verjetno tudi ostala po številu režij baletnih oddaj takratne baletne redakcije, ki jo je v 60., 70., in 80. letih minulega stoletja vodila urednica Marija Vogelnik.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji