Razpis za serijo, ki se ji avtor romana odreka

Prejšnji petek je ministrstvo za kulturo objavilo javni razpis za sofinanciranje ekranizacije romana Draga Jančarja To noč sem jo videl. Za sofinanciranje nove slovenske avdiovizualne miniserije v petih epizodah je okvirna vrednost razpoložljivih sredstev, kot je zapisano v razpisu, predvidoma dva milijona evrov.

Objavo Javnega razpisa za sofinanciranje avdiovizualne miniserije na podlagi literarne predloge slovenskega pisatelja Draga Jančarja, leta 2011 s kresnikom nagrajenega romana To noč sem jo videl, ki je obveljal tudi za najboljši roman tretjega­ desetletja Delove nagrade za roman leta, razpisovalci razlagajo z vse težjimi razmerami v avdiovizualnem sektorju, dodatna spodbuda je bil podatek, da so se v zadnjem obdobju v Sloveniji redko snemale televizijske serije na podlagi slovenskih literarnih del, še dodaten argument za razpis pa je bilo tudi bližajoče se leto 2023, ko bo Slovenija častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, osrednji gost knjižnega sejma pa bo ravno pisatelj Drago Jančar.



Akademik Jančar je v izjavi za Delo danes razložil: »Prosil sem, da razpis umaknejo. Vesel sem sicer, ker so se na ministrstvu za kulturo odločili, da bi financirali serijo po mojem romanu. Bil sem seznanjen s tem namenom, po katerem bi bila filmska varianta namenjena promociji slovenske literature pred frankfurtskim knjižnim sejmom 2023, ker je bil ta roman pač v tujini najbolj odmeven. Nisem pa vedel za razpis in čas objave. Čas za tak razpis in kakršno koli razpravo o filmski seriji ni dober. V Mariboru bo v kratkem premiera odrske adaptacije romana, ki jo je pripravil in jo režira Janez Pipan, in videli bomo, kako bo sprejeta ta občutljiva tematika. Skratka, s filmom oziroma serijo se za zdaj ne želim ukvarjati. Mislim tudi, da morajo imeti možnost za snemanje po svojih romanih še drugi slovenski pisatelji. Razpis bo torej, upam, umaknjen izključno na mojo prošnjo oziroma zahtevo.«



Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, je v izjavi za Delo zapisala: »Kot osrednja filmska institucija si Slovenski filmski center že vrsto let prizadeva za povečanje sredstev za filmsko in avdiovizualno področje, zato vsakršna dodatna vlaganja v to področje pozdravljamo. V Evropi je produkcija TV-serij izjemnega pomena in predstavlja gonilo filmske industrije. Kot je zapisano v naši aktualni strategiji, v Sloveniji nujno potrebujemo razvojno in tudi resnejše televizijsko produkcijsko okolje in podporo, saj bomo le na tak način lahko spodbudili nastajanje kakovostnih in ambicioznejših TV- in spletnih serij.«

Matevž Luzar, predsednik Društva slovenskih režiserjev, je dodal: »Razpis za točno določeno delo – to, kolikor vem, doslej ni bila uveljavljena praksa, za adaptacije in ekranizacije del, za katera mora producent dobiti dovoljenje, to ni bilo običajno, ta razpis je problematičen, ker preferira le enega. Slovenska televizijska in filmska krajina se spreminjata, čedalje pogosteje se pojavljajo serije, vendar so se na primer za filme prijavljali različni producenti, tokratni razpis pa preferira samo nosilca adaptacije.«