Prvi oskar za indijanskega igralca

»Počutim se izjemno počaščenega. Končno bom lahko rekel: Rad bi se zahvalil akademiji …« so bile besede, s katerimi je 71-letni Indijanec Wes Studi pospremil novico, da bo za uspešno igralsko kariero letos prejel častnega oskarja. Znašel se je v ugledni družbi: oktobra bosta na posebni slovesnosti častnega oskarja prejela tudi režiserja David Lynch in Lina Wertmüller, igralko Geeno Davis pa bodo za njen boj za enakost spolov v medijih nagradili s humanitarno nagrado Jean Hersholt.

A nagrada za Wesa Studija, ki se ga lahko spomnimo po filmih Pleše z volkovi, kjer je nastopil ob Kevinu Costnerju, in Poslednjem Mohikancu ob Danielu Dayju Lewisu, ima še poseben pomen, saj bo zlati kipec prvič v zgodovini prejel predstavnik ameriških staroselcev. Kot je zapisano v utemeljitvi, si kipec zasluži, ker je vedno prepričljivo odigral »ponosne staroselce«, pa tudi za njegova aktivistična prizadevanja za pravice starodavnih ljudstev.
 

Marlon Brando je protestiral

Ameriška filmska industrija ima z Indijanci zelo zapletene odnose, ki segajo še v čase, ko so začeli snemati prve filme o Divjem zahodu. Dejstvo, da so obstajali tudi kavboji temnejše polti, so najraje spregledali, če pa so staroselcem že namenili kakšno vlogo, so bili to divjaki. Na ta prezirljivi odnos je pred skoraj 50 leti opozoril Marlon Brando, ki je v znak protesta proti ravnanju Hollywooda s staroselci odklonil oskarja za vlogo v Botru. Na odru je nagrado v njegovem imenu zavrnila staroselka, igralka in borka za pravice prvotnih naseljencev .



Wes Studi je ponosen na svoje korenine. Je pripadnik plemena Čeroki, obiskoval je indijansko šolo, a se je izkazal tudi kot ameriški domoljub, saj se je bojeval v Vietnamu. V jeziku tsalagi, ki ga govori njegovo ljudstvo, pa je nagovoril tudi zbrane na lanski podelitvi oskarjev. Studi je med drugim nastopil tudi v filmu Geronimo: Ameriška legenda in Avatar, med zadnjimi pa je televizijska uspešnica, srhljivka Penny Dreadful.

Ameriška akademija je bila v zadnjem obdobju tarča kritik, češ da se med njenimi nominiranci le redko znajdejo temnopolti. Zlasti leta 2015 in 2016 so številni opozarjali, da med tistimi, ki se potegujejo za prestižne filmske nagrade, ni Afroameričanov, kritike pa so vrhunec doseglo z gibanjem #OscarsSoWhite. Potem se je akademija zavezala, da bo osvežila in obarvala svoje vrste. Do leta 2020 naj bi v članstvo sprejela dvakrat več žensk in nasploh poskrbela za večjo rasno raznolikost. Tudi podeljevanje nagrad ženskam in ustvarjalcem različnih ras, ki rušijo ustaljene družbene norme, je del prizadevanj za prenovo.
Oskarji za življenjske dosežke in humanitarno nagrado se bili nekdaj sestavni del podelitve zlatih kipcev, šele od 2009 pa je temu posvečena posebna slovesnost.