Po enoletnem čakanju razočaranje

Pred dnevi je v javnosti završala novica o nepravilnostih na Javnem razpisu za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko prikazovanje 2020, ki ga razpisuje RTV Slovenija. O dvanajstih prijavljenih projektih je odločala strokovna komisija in rezultate za področje celovečernih igranih filmov objavila pred tednom dni. Nato pa je v odločitev komisije posegel generalni direktor RTV Andrej Grah Whatmough in bistveno spremenil rezultat razpisa, s čimer je nocoj na seji seznanil tudi programski svet RTV.

Programski svet RTV, ki je na dnevnem redu današnje seje imel izbiro kandidatke za varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev in bralcev in je vmes izredno glasoval še o nezaupnici predsedniku programskega sveta Cirilu Baškoviču (ki je funkcijo ohranil), se je po štirih urah zasedanja pod točko razno seznanil še z odločitvijo generalnega direktorja, ki je pred dnevi razburila slovenske filmarje.

Gre namreč za precedens, pravi Matevž Luzar, predsednik Društva slovenskih režiserjev (DSR), ki je včeraj v imenu društva na sporne postopke v izvedbi razpisa opozoril tudi z javnim pismom.

Problem je takšen: 18. decembra 2020 je RTV Slovenija objavila Javni razpis za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko prikazovanje 2020. Do roka prijave, ki se je iztekel 19. marca letos, so prejeli dvanajst popolnih vlog za celovečerne filme, s katerimi se je komisija seznanila konec marca. Večina rezultatov je bila objavljena avgusta, le za celovečerne igrane projekte šele pred tednom dni, torej tik pred tem, ko bi RTV Slovenija morala objaviti že nov letni razpis. Že pri tem je po mnenju DSR prišlo do kršitve, saj čeprav pravilnik za razpise RTV Slovenija ne zavezuje razpisovalca, v kolikšnem času mora sprejeti odločitve in rezultate javno objaviti, tako zavlačevanje ni skladno s 14. členom zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa, da je treba postopek »voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku«.

Komisija v sestavi Majda Širca (predsednica), Tina Poglajen, Dijana Martinc, Edvard Brzin ter Saša Eržen je med dvanajstimi v sofinanciranje predlagala štiri projekte. Kurentova Luna v produkciji Zavoda Strup, Črna mati zemla Zavoda Cvinger film, Umita lobanja Bele filma in Opazovanje Zavoda Staragara. Pri tem so vsi projekti dobili manj denarja, kot so zaprosili, pri čemer je dobrih 145.000 evrov od razpisanih 543.500 evrov ostalo nerazdeljenih. V besedilu razpisa je bilo navedeno, da je zgornja meja sofinanciranja posameznega projekta do 445.000 evrov. Izbranim projektom pa so odobrili sofinanciranje v višini 89.060, 36.600, 89.060 in 183.000 evrov.

Slovenski film lahko ugasne za več let

Nevarni precedens

V projektu Črna mati zemla režiserja in producenta Roka Bička, ki je, čeprav je zaprosil za najvišji predviden znesek sofinanciranja, dobil najnižjega, je generalni direktor Grah Whatmough še osebno posegel in izkoristil diskrecijsko pravico ter ga prekvalificiral iz večinsko slovenskega filma v manjšinsko koprodukcijski film. Tako mu je precej znižal financiranje. »Generalni direktor pri tem ni upošteval odločitve strokovne komisije,« je v javnem pismu opozorilo društvo režiserjev. Od generalnega direktorja zahteva jasne odgovore tudi na vprašanja: Zakaj se je v primeru enega filma odločil mimo mnenja strokovne komisije in po kakšnih merilih ga je prekvalificiral? Zakaj je celotni postopek razpisa od objave do rezultatov trajal skoraj leto dni? Zakaj za področje celovečernih igranih filmov niso bila razdeljena vsa razpoložljiva sredstva?

»Na tak način je v prihodnosti mogoče diskvalificirati vsak projekt,« je prepričan Matevž Luzar. »Komisija je podrobno seznanjena s projektom in pozna vse podrobnosti razpisne dokumentacije, s finančno konstrukcijo vred, za katero jamči producent, in komisija ni odkrila nobene nepravilnosti v projektu ter ga je predlagala v sofinanciranje. Sporno je tudi to, da so prijavitelji na rezultate razpisa čakali eno leto, česar ne moremo razumeti drugače kot ponovno blokado slovenskega filma. Da take odločitve, ki vplivajo na usodo filmske produkcije, trajajo toliko časa, je popolnoma nesprejemljivo,« s še svežim bolečim spominom na vladno enoletno blokado financiranja slovenskega filma dodaja Luzar.

Seznanjeni z odločitvijo

Generalni direktor Andrej Grah Whatmough na sinočnji seji na zgornja vprašanja ni odgovoril, povedal pa je, da je zaprosil za mnenje obeh komisij za ocenjevanje projektov in odpiranje vlog ter se potem odločil, da uporabi pravico, ki jo ima generalni direktor po pravilniku in enemu projektu namenil manj sredstev, kot je predlagala komisija. Razlogov ni predstavil, izpolnil je le dolžnost, da o tem obvesti programski svet. O zadevi ne misli več govoriti, dokler ne bo potekel pritožbeni rok, določen na razpisu. Dodal je le, da je strokovno komisijo prosil, naj poda predlog za razdelitev neporabljenih sredstev, s katerimi naj bi bili financirani filmi na rezervni listi.

Članica programskega sveta Jelka Stergel je spomnila, da je diskrecijsko pravico v pravilnik leta 2017 sprejel prejšnji generalni direktor RTV Igor Kadunc in da je programski svet že aprila leta 2019 sprejel sklep o tem, da bi bilo treba pravilnik, ki direktorju v tem primeru podeljuje zelo široka pooblastila, ni primeren, zato bi ga bilo treba v tem delu ustrezno dopolniti in diskrecijsko pravico umakniti. Ta sklep programskega sveta do danes ni bil realiziran.

Programski svetniki so se dogovorili, da bodo na seji 20. decembra tematiko spet odprli, se seznanili s podrobnostmi razpisa in zadevo širše proučili.