Na slovenskih platnih tudi kandidat za letošnjega oskarja

Navdihujoče zgodbe posameznikov, ki s svojo karizmo in zaljubljenostjo v gore premikajo meje. Pustolovščine, ki jemljejo sapo, in narava, ki krade dih. 13. Festival gorniškega filma (FGF), ki se začenja v ponedeljek, bo v Slovenijo znova pripeljal vrhunske predavatelje, na velika platna (kino)dvoran pa veličastne podobe gora.

Direktor festivala Silvo Karo pravi, da je med gledalci vse več zanimanja za filme o gorski naravi in kulturi, ki z zgodbami o drugačnem načinu življenja v odmaknjenih gorskih vaseh ter z močnimi naravovarstvenimi sporočili pritegnejo ne le plezalce in planince, pač pa tudi širšo javnost. 



FGF je že od vsega začetka zapisan širjenju planinske kulture in od tega poslanstva ne bo odstopil niti letos.

»Obiskovalce najbolj pritegne dober alpinistični film, ki vsebuje nekaj drame, po navadi so to kakšne presunljive osebne zgodbe. Tudi plezalni so lepo sprejeti, sploh če imajo dodano vrednost, tako v smislu tehnične izdelave kot tudi vsebinske, osrednjo vlogo pa še vedno igra zgodba oziroma sporočilo, ki ostane z gledalci še dolgo po koncu festivala,« poudarja Karo.



Projekcije filmov in predavanja bodo potekali v Cankarjevem domu v Ljubljani, v Linhartovi dvorani v Radovljici, v Mestnem kinu Metropol v Celju in v domžalskem Mestnem kinu. 32 filmov z različnih koncev sveta in šest predavanj, predstavitev knjige ter okrogla miza zvenijo kot gola statistika, a organizatorji so vanjo skrili »pripovedi o mitskem plezanju, adrenalinskih vzponih, gorski naravi in kulturi«.

»Vsebina gorniških festivalov se iz leta v leto širi in danes spadajo pod gorniške filme izdelki, ki se ukvarjajo ne le s konkretnim športnim udejstvovanjem v hribih, čeprav so plezalni, alpinistični in avanturistični filmi še vedno pogosto zastopani in med gledalci zelo priljubljeni, ampak tudi z varovanjem in ohranjanjem gorske narave, življenjem ljudi v hribovitih predelih in trajnostnim razvojem v gorskem svetu,« pojasnjuje Silvo Karo.

Za uvod kandidat za oskarja

Že takoj na začetku bo potekal eden od vrhuncev letošnjega FGF – film Free Solo je letos med kandidati za oskarja v kategoriji najboljših dokumentarnih filmov. Alex Honnold je junija leta 2017 postavil više še eno mejo v vrhunskem plezanju – prosto in brez varovanja je v treh urah in 56 minutah preplezal znamenito smer Freerider v kalifornijskem narodnem parku Yosemite. Free Solo je tako brutalno iskren, intimen in brezkompromisen portret enega najbolj neustrašnih in drznih športnikov našega časa.

Če bi se Honnoldu med mitskim plezanjem pripetila ena sama napaka, bi na filmsko platno ujeli njegov padec. Tega se je zavedala njegova družina, tega so se zavedali snemalci in tega se je zavedal tudi on sam. Na srečo se »če« nikoli ni razvil v kaj več kot zgolj to.

Honnoldov podvig ni edina pustolovščina, ki jo bo mogoče uzreti na platnu na letošnjem FGF. Tu bodo še Manaslu, Sveta gora, Zeleni Everest pa GreGor, Nepoškodovane in Dawn Wall, če omenimo le nekaj zgodb domačih in tujih ustvarjalcev.

Andrej Štremfelj o Everestu, Česen in Stražar o Latoku I, pa še …

Na predavateljskem odru bo eden od vrhuncev zagotovo predavanje legende slovenskega alpinizma Andreja Štremflja. Maja letos bo namreč minilo natanko 40 let od osvojitve Everesta, trenutka, ko je lanski dobitnik zlatega cepina za življenjsko delo skupaj z Nejcem Zaplotnikom vtisnil neizbrisen pečat v domačem in mednarodnem alpinizmu.

Poleg Štremfljevega obujanja spominov velja omeniti tudi predavanje Aleša Česna in Luke Stražarja, katerih vzpon na sedemtisočak Latok I je odmeval v alpinistični srenji, pa tudi sicer. S sliko in besedo se bo predstavila Marija Jeglič, 27-letna perspektivna alpinistka, članica Slovenske mladinske alpinistične reprezentance (SMAR), ki se lahko pohvali z zavidljivo bero vrhunskih vzponov. Na predavanju bo odprla vpogled v svojo zgodbo, v povezavo med dogodki, ki so jo peljali od otroškega 'visenja v štriku' do osvajanja raznovrstnih gora, sten in lednih slapov po širnem svetu.



Občudujočo plezalno raven in izkušnje je iz športnega plezanja prenesla v hribe, prirojena strast po raziskovanju pa jo kliče v odkrivanje novih sten in linij, kjer se je treba soočiti s trenutnim in sproti iskati rešitve. »Ogromno življenjskih skrivnosti lahko doumeš ravno v hribih, kjer se naučiš ceniti in biti hvaležen za to, kar imaš, tudi v življenju na trdnih tleh,« poudarja iskriva in neustavljiva ljubiteljica navpičnice.

Svojo zgodbo bodo z občinstvom delili tudi športni plezalec Klemen Bečan, ki je v Dalmaciji kot prvi preplezal najtežjo večraztežajno smer v tem delu Evrope, pa ameriški alpinist Colin Haley, rekorder po številu vzponov na Fitz Roy, Cerro Torre in Torre Eger, ter avstrijski alpinist Hansjörg Auer, mojster soliranja najzahtevnejših smeri.



Filme, ki se bodo potegovali za nagrado v več kategorijah – alpinizem, plezanje, gore, šport in avantura, gorska narava in kultura – bo ocenjevala mednarodna strokovna žirija. Letos jo sestavljajo Španec Javier Barayazarra, predsednik Mednarodne zveze gorniškega filma, najuspešnejši hrvaški alpinist in filmski ustvarjalec Stipe Božić ter argentinski Slovenec Marko Magister, industrijski oblikovalec, fotograf in snemalec.

Teden dni, ko ste lahko v gorah, tudi če dejansko ne boste v gorah.