Neomejen dostop | že od 9,99€
Čez mesec dni, natančneje 31. avgusta, se bo otok Lido v Beneški laguni spet spremenil v filmski raj. Do 10. septembra se bodo v programu, ki je že znan, zvrstili številni najbolj pričakovani filmi leta – med njimi so Blondinka (Blonde), biografska drama o Marilyn Monroe, psihološka drama Kit Darrena Aronofskyja in najbolj osebna zgodba Bardo: lažna kronika peščice resnic Alejandra Gonzáleza Iñárrituja.
Resda najstarejši festival na svetu nosi številko 79, a letos je devetdeset let, odkar so projektorji na Lidu zabrneli prvič. Prva izvedba festivala je bila namreč od 6. do 21. avgusta 1932 na terasi hotela Excelsior na Lidu, kar so že zaznamovali s posebnim dogodkom in konferenco 9. julija.
Direktor festivala Alberto Barbera je za uradni otvoritveni film 79. izdaje izbral Beli šum (White noise) ameriškega režiserja in scenarista Noaha Baumbacha, ki se torej v Benetke vrača, po letu 2019, ko je tam premierno prikazal dramo Zakonska zgodba in se za tem podal še na lov na oskarje. Novi film je adaptacija istoimenskega postmodernističnega romana Dona DeLilla iz leta 1985 in satirično spremlja življenje sodobne ameriške družine, obsedene z mislijo na smrt. V glavnih vlogah te črne komedije nastopajo Adam Driver, Greta Gerwig in Don Cheadle. »To je film, ki raziskuje obsesije, dvome in strahove, ki smo jih imeli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar z jasnimi referencami na sodobno realnost,« je vsebino filma povzel direktor Barbera. Beli šum je Netflixov proizvod in med 23 tekmovalnih filmov so se uvrstili še trije filmi Netflixa, ki se ga v Benetkah ne otepajo tako kot v Cannesu.
Med njimi je drama o Marilyn Monroe, ki jo je režiser Andrew Dominik posnel po romanu Joyce Carol Oates, v katerem se življenje hollywoodske ikone med dejstvi in fikcijo spleta v novo interpretacijo igralkinega javno-zasebnega jaza. Karizmo in stas Merlinke je povzela Ana de Armas, Adrien Brody nastopa v vlogi njenega moža Arthurja Millerja, Bobby Cannavale nastopi kot Joe DiMaggio, med producenti filma pa je tudi Brad Pitt.
Najbolj oseben film v glavni konkurenci, kot je ob napovedi programa dejal Barbera, je Bardo: lažna kronika nekaterih resnic (Bardo: False Chronicle of a Handful of Truths) mehiškega režiserja Alejandra Gonzáleza Iñárrituja. V tej Netflixovi grenko-sladki komediji se z eksistencialno krizo spopada priznani mehiški novinar in dokumentarist, ki po vrnitvi domov odgovore išče v svoji preteklosti, da bi lažje spoznal, kdo je v sedanjosti.
Med petimi italijanskimi filmi v tekmovalnem programu se kritiki najbolj veselijo filma Kosti in vse (Bones & All) italijanskega režiserja Luce Guadagnina, ki je ponovno dal vlogo mlademu zvezdniku Timothéeju Chalametu, ki je blestel že v njegovem prejšnjem filmu Pokliči me po svojem imenu. Chalamet in vzhajajoča zvezda Taylor Russell nastopata v vlogi kanibalskega ljubezenskega para v filmu ceste, ki kritično analizira najrevnejši in najbolj marginaliziran sloj v ameriški družbi, dokaz, da so ameriške sanje za mnoge prej nočna mora.
Avstralska zvezdnica Cate Blanchett, ki je žiriji predsedovala leta 2020 na pred korono v mehurček zavitem festivalu, se tokrat vrača v vlogi dirigentke orkestra v filmu Tar, tretjem celovečercu ameriškega režiserja Todda Fielda. Španka Penelope Cruz, ki je lani na Mostri prejela nagrado za najboljšo igralko za vlogo v Almodovarjevih Paralelnih materah, pa prihaja v družinski drami Neizmernost (The Immensity) italijanskega režiserja Emanueleja Crialeseja, ki se v Benetke vrača po enajstih letih (leta 2011 mu je žirija podelila posebno nagrado za film Land). Zgodba filma, ki ga je »sanjal že od nekdaj«, se dogaja v sedemdesetih letih v Rimu, kamor se v nastajajočo novo sosesko priseli družina, katere vezi se krhajo. Otroci se na prepire med starši odzovejo vsak po svoje, mama Clara (Cruzova) pa vanje zliva vse svoje hrepenenje po svobodi.
Med beneškimi povratniki je tudi ameriški režiser Darren Aronofsky, ki je leta 2008 prejel zlatega leva za film Rokoborec, v katerem je blestel Mickey Rourke. Tokrat prihaja s Kitom (The Whale), psihološko dramo, v kateri se je Brendan Fraser prelevil v 250-kilogramskega možakarja, ki se trudi ponovno vzpostaviti stik s svojo odtujeno hčerko.
Na rdeči preprogi se bo ponovno torej trlo zvezdnikov, med njimi pa (spet) ne bo iranskega režiserja Džafarja Panahija, ki mu je sodišče prejšnji teden odredilo prestajanje šestletne zaporne kazni zaradi »propagande proti sistemu«, prvotno izrečene leta 2010, o čemer smo že podrobneje poročali. Panahi, ki je leta 2000 prejel zlatega leva za film Krog, kritiko državnega zatiranja žensk v Iranu, bo letos v Benetkah prisoten v duhu, na platnu pa s tekmovalnim filmom Medvedov ni (No Bears). Na Lidu bodo v različnih programih prikazali štiri iranske filme, kar je gotovo mogoče razumeti kot politično gesto in odgovor na nedavne aretacije iranskih umetnikov.
Žiriji bo predsedovala ameriška igralka in oskarjevka Julianne Moore, ob njej pa bodo filme ocenjevali še argentinski režiser in scenarist Mariano Cohn, italijanski režiser in scenarist Leonardo Di Costanzo, francoska režiserka Audrey Diwan, iranska igralka Leila Hatami, japonsko-angleški scenarist Kazuo Ishiguro in španski režiser ter scenarist Rodrigo Sorogoyen.
Na festivalu z manjšinsko koprodukcijo tudi Slovenci
V uradni tekmovalni program Obzorja (Orizzonti) se je uvrstil slovenski manjšinski film Najsrečnejši človek na svetu severnomakedonske režiserke Teone Strugar Mitevske. Film je koprodukcija Severne Makedonije, Belgije, Slovenije, Danske, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine in bo na festivalu doživel svetovno premiero.
Zgodba pripoveduje o Asji, 40-letni samski ženski iz Sarajeva. Na hitrem zmenku se ujame z Zoranom, 43-letnim bankirjem, vendar se njuni nameni ne križajo, Zoran ne išče ljubezni, marveč odpuščanje. S filmom se je režiserka spustila v raziskovanje tega, kaj nas deli ali združuje, kaj človeka definira – etnična pripadnost, vera ali spol. »To je zgodba o negotovosti življenja, naključnih srečanjih, ki združijo agresorja in žrtev ter obujajo bolečo preteklost. To je zgodba o nemogočih povezavah, o ljubezni in absurdu,« je o svojem šestem celovečercu povedala Teona Strugar Mitevska.
Pri filmu sodeluje tudi slovenska ekipa, med drugim kostumografka Monika Lorber, oblikovalka maske Mojca Gorogranc Petrushevska in oblikovalka zvoka Ingrid Simon. Slovenski koproducent Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo pa je ob uvrstitvi filma v program beneškega festivala dejal: »S priznano režiserko Teono Strugar Mitevsko sodelujem že skoraj 20 let, od njenega debitantskega celovečernega filma. Njeni filmi odpirajo relevantne družbene in politične teme in veseli me, da to prepoznavajo tudi najpomembnejši svetovni filmski festivali.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji