Po zlatih globusih in nominacijah za britanske bafte smo dočakali še seznam filmov, ki si zaslužijo oskarje. Ameriška filmska akademija je danes razglasila favorite v 24 kategorijah, pri čemer jih je očitno najbolj prepričal Joker. Nominirali so ga kar enajstkrat.



Za tiste, ki spremljajo odmevne nagrade in nominacije za najboljše filme preteklega leta, nominacije za oskarja najbrž ne prinašajo večjih presenečenj. Spet je z največ nominacijami v prednosti Netflix, filmi v njegovi produkciji so nominirani kar 24-krat. Dvakrat tudi v kategoriji za najboljši film. Tu so se Jokerju pridružili avtomobilska drama Ford vs. Ferrari, gangsteriada Irec, naci satira Zajec Jojo, drama o odraščanju Čas deklištva, drama o ločevanju Zgodba o zakonu, vojna saga 1917, revizionistična nostalgija Bilo je nekoč ... v Hollywoodu in Parazit – film brez primere. Morda je največje presenečenje med nominacijami Zajec Jojo, satira o dečku, ki si najde namišljenega prijatelja – Hitlerja. Zabavna in mejna premisa je člane akademije očitno prepričala, saj so ga nominirali kar šestkrat.

Filmski analitiki – ti so zadnje dni ugibali, ali se bo ameriški akademiji uspelo izogniti kritikam, ki so doletele njihove britanske kolege (kar 20 igralskih nominacij so namenili angleško govorečim belcem) – so razočarani. Oskarji so sicer manj monokromatični – v boj za najboljšo žensko vlogo so poslali Britanko Cynthio Erivo za vlogo v biografski drami o abolicionistki Harriet Tubman –, a so ženske in manjšine še vedno bolj ali manj izključili iz igre. Svojo »vključujočost« so hoteli poudariti z izbiro napovedovalskega para – novico o nominacijah sta svetu včeraj prenesla temnopolta igralka in producentka Issa Rae in njen kolega azijskih korenin John Cho. A to ni dovolj. Na seznamu najboljših režiserjev, ki je na las podoben tistima za zlate globuse in bafte, ni žensk, ob čemer se Issa Rae ni mogla zadržati in je pikro pripomnila: »Čestitam, fantje!«

Tesna tekma

161-minutna Tarantinova (menda) predzadnja ekstravaganca Bilo je nekoč ... v Hollywoodu je le za nominacijo slabša od Jokerja. Zanimivo je, da je doslej Brad Pitt bolj prepričal podeljevalce lovorik kot njegov pajdaš Leonardo DiCaprio. Čeprav je njun delež na platnu skoraj enakovredno razporejen, predvsem pa je v zadnji sekvenci prispevek lika, ki ga igra Brad Pitt, nedvomno večji, ga vztrajno tlačijo med stranske igralce, kjer drugo za drugo pobira nagrade. Za Pitta je to četrta nominacija za oskarja, a je kljub tridesetletni karieri vedno ostal brez. Zato upamo, da bo tokrat imel več sreče. DiCaprio se po drugi strani vedno znajde v kategoriji za glavno vlogo, kjer ga vselej premaga Joaquin Phoenix. Če bo tudi tokrat tako, bo to že drugi oskar za stripovskega negativca Jokerja – posthumno mu ga je v filmu Vitez teme prinesel Heath Ledger. Sicer pa je tudi za Phoenixa to četrta nominacija za oskarja.

209-minutni Scorsesejevi sagi o kontradiktorni osebnosti Franku Sheeranu, bolje znanem po vzdevku Irec, ki je priznal umor ameriškega sindikalista Jimmyja Hoffe, se nasmiha deset oskarjev. Zlati globusi so Scorseseja spregledali kljub zglednemu številu nominacij. Okus so popravili kritiki z izbiro (Critics' Choice Awards), ki so jo že 25. leto zapored razglasili na predvečer objave nominacij za oskarje. V kategoriji za najboljši igralski ansambel je dobila »tolažilno« nagrado »allstars« zasedba Scorsesejevega Irca, naveza De Niro – Pacino – Pesci – Keitel.

Film 1917 sicer nima tako impresivne dolžine kot omenjena, a je kljub temu dobil 10 poklonov. Člane žirije je navdušil predvsem s tehnično vrhunskostjo in fotografijo, medtem ko so o zgodbi o britanskih vojakih, ki v prvi svetovni vojni preneseta ključno sporočilo četi, da ne pade v zasedo, mnenja kritikov različna. Žirijo zlatih globusov je Sam Mendes prepričal, kako bo z oskarji, bomo videli na podelitvi.

Makedonska sladka zgodba

Po mnenju članov akademije so pet najboljših neangleško govorečih filmov v preteklem letu posneli Francozi, Poljaki, Španci, Južnokorejci in … Makedonci. O tem, da bo med nominirano peterico južnokorejski Parazit, ni bilo dvoma, posebno presenečenje pa je gotovo makedonski dokumentarec Honeyland (Dežela medu), ki je bil nominiran kar dvakrat, še v kategoriji celovečernih dokumentarcev. Prav tu ima verjetno več možnosti za zmago. Vizualno osupljivo razglednico pozabljenega sveta, v katerem nabiralka medu drži v rokah krhko naravno ravnovesje, sta režirala Tamara Kotevska in Ljubo Stefanov. Makedonski portret pokrajine in njenih ljudi je slavil na festivalu Sundance, na katerem je pobral tri nagrade in požel kritiško hvalo. »Film, na katerega so cinefili čakali več let,« so zapisali.