Medtem ko doma še vedno čakajo na sredstva, nekatere še za končane filme, so bile tri produkcijske hiše pri pridobivanju sofinanciranja uspešnejše v tujini. Na evropskem razpisu programa
Ustvarjalna Evropa – Media so Staragara, Vertigo in Studio Virc kandidirali z dvanajstimi projekti v razvoju in prejeli skoraj pol milijona sredstev, ki jih avdiovizualni industriji namenja Evropska unija.
Razpis
Ustvarjalna Evropa je eden od zahtevnejših, saj morajo prijavitelji poleg prepričljive filmske zgodbe dokazati tudi zmožnost sočasnega razvoja od treh do petih projektov, imeti morajo zavidljive mednarodne izkušnje in poznati delovanje mednarodnih trgov in trendov. Med 147 prijavitelji iz 27 držav je bilo uspešnih 71, med katere bo komisija razdelila okoli 12.500.000 evrov. S tem denarjem bodo podprli razvoj 270 celovečernih in 27 kratkih filmov.
Slovenske produkcijske hiše Staragara, Vertigo in Studio Virc so skupaj prejele 437.300 evrov podpore za razvoj desetih celovečernih igranih filmov in dveh kratkometražcev. S tem je Slovenija najuspešnejša država z nizko avdiovizualno produkcijsko zmogljivostjo na razpisu, saj je dosegla kar 100-odstotno uspešnost – podporo so namreč prejeli vsi slovenski prijavitelji.
Vodja za avdiovizualno področje na zavodu Motovila Sabina Briški Karlić je uspeh slovenskih producentov označila za zgodovinski. »Odkar Slovenija sodeluje v
Ustvarjalni Evropi, se je prvič zgodilo, da so bili na razpisu uspešni kar trije producenti hkrati. Uspeh je mogoče pripisati dejstvu, da so tri produkcijske hiše strateško razvile poslovanje in pridobile mednarodni ugled, njihove produkcijsko-ustvarjalne odločitve pa nedvomno sledijo evropskim trendom, kar je prepoznala tudi evropska komisija.«
Pridobljena sredstva predstavljajo skoraj 10 odstotkov sredstev, ki jih pri nas namenimo za filmsko ustvarjanje, je povedala Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra (SFC).
Deset celovečernih in dva kratka filma
To je za produkcijo Vertigo že tretji uspeh na omenjenem razpisu za sofinanciranje skupine projektov. Tokrat so se prijavili s tremi celovečerci:
Zbudi me scenaristov Sare Hribar, Gorana Vojnovića in Marka Šantića, ki bo film tudi režiral,
Vse, kar je narobe s tabo avtorice Urše Menart in
Deževno poletje po scenariju Ognjena Sviličića in Damjana Kozoleta, ki bo tudi režiser. Za razvoj teh filmov so prejeli 140.000 evrov.
Leta 2018 je bil na razpisu Ustvarjalna Evropa uspešen tudi film Polsestra režiserja Damjana Kozoleta v produkciji Vertigo. Foto Urša Premik
»Vsi trije nastajajoči projekti so predvideni kot mednarodne koprodukcije ter so z vsebinskega in produkcijskega vidika prilagojeni spreminjajoči se evropski avdiovizualni krajini. S pridobljenimi sredstvi bomo ob predvidenem sofinanciranju s strani SFC, ki ga pričakujemo še letos, uspešno izpeljali razvoj vseh treh projektov ter jih v sodelovanju z mednarodnimi partnerji predstavili tujim sofinancerjem ter prodajnim agentom v tujini,« je razkril načrte producent Danijel Hočevar.
Studio Virc bo tri celovečerce in en kratki film razvijal z evropsko podporo 150.000 evrov. To so
Poslednji heroj po scenariju Ize Strehar in Žige Virca, ki bo tudi režiser,
Lucija in Zoran avtorja Marca Recha,
The Confidence Trick scenarista Marjana Alčevskega in žanrsko hibridni film
Babičino seksualno življenje po scenariju Marine Gumzi in Urške Djukić, ki bo prevzela tudi režijo.
Producent Boštjan Virc je poudaril, da je skupni znesek, ki so ga prejeli na tem razpisu, skoraj štirikrat višji, kot ga imajo projekti v razvoju doma, zato so »ob trenutnih težavah pri delovanju SFC ta sredstva zelo pomembna za kontinuirano delovanje in razvoj slovenske filmske produkcije, pri čemer ne smejo postati zamenjava za domačo finančno podporo. Finančna podpora
Ustvarjalne Evrope je tudi »žig kakovosti«, ki lajša pridobivanje sredstev v tujini.«
S kar petimi projekti – štirimi celovečerci in kratkim animiranim filmom – je evropsko komisijo prepričala produkcijska hiša Staragara, ki so ji namenili 147.300 evrov. Razvijajo projekte
Izgubljeni sin Darka Štanteta,
Opazovanje scenaristov Srđana Koljevića in Janeza Burgerja, ki bo film tudi režiral,
Brez besed Hanne Slak,
Svoboda ali barbarizem, ki ga ustvarjata Karpo Godina in Želimir Žilnik, in kratki animirani film
Bimberli po scenariju Andreja Predina in v režiji Roka Predina.
Po mnenju producenta Miha Černeca je dodeljena podpora dodatna zaveza, da bodo projekti v prihodnjih letih pridobili stabilno financiranje in prišli pred domače ter mednarodno občinstvo. »Film in avdiovizualno ustvarjanje sta umetniški izraz 21. stoletja in želimo si, da bi ga pristojni v Sloveniji podpirali enako intenzivno, strastno in razumevajoče, kot to počnejo druge evropske države,« je poudaril.
Komentarji