Dokumentarni film v slogu radijskega pripovedovanja

3. program Radia Slovenija – Program Ars letos praznuje šestdeset let. Obletnico so zaznamovali z več dogodki skozi vse leto. Vrhunec je bil slavnostni koncert v Cankarjevem domu, za katerega je Maks Strmčnik Arsu poklonil uvodno skladbo INTROARS 23, praznovanje pa zaokrožuje dokumentarni film Ars v režiji Amirja Muratovića.

Film, nastal v uredništvu dokumentarnih oddaj kulturnega in umetniškega programa Televizije Slovenija, bodo premierno prikazali nocoj na njenem prvem programu. Kot so njegovo vsebino povzeli pri RTV Slovenija, gre za nenavaden portret medija, v katerem »nevsiljivo beležimo delo novinarjev in urednikov od prvih zamisli in načrtovanja programa prek pisanja vsebine, snemanja intervjujev na terenu do studijskega snemanja, obdelave posnetkov in predvajanja programa«. Televizijska ekipa se je radijcem pridružila tudi pri snemanju jazz koncertov v Cukrarni in Drami ter pri simfoničnem koncertu v Cankarjevem domu.

Radijski arhiv je zvočni spomin

Več vidikov ustvarjanja

Okrogle obletnice sicer film ne omeni, saj, kot je za Delo pojasnil režiser in scenarist Amir Muratović, si prizadevajo, da njihovi programi niso časovno zaznamovani in so ponovljivi. »Prednost letošnjega leta pa je bila, da je bilo zaradi praznovanja dogajanje na radiu bolj pestro in smo bili priča izjemnim radijskim dogodkom. Temu smo prilagodili tudi naše snemalne termine, ki smo jih razporedili med februarjem in oktobrom,« je povedal.

»Kadar je šlo za koncertne dogodke v radijskih studiih in na drugih koncertnih prizoriščih, smo vedeli za približen scenarij, odločili smo se, katerim likom bomo sledili in se prepustili dogajanju. Tudi pri spremljanju radijskih intervjujev smo želeli biti v ozadju, da ne bi motili dela radijcev.« Malo več pa so lahko posegali v dogajanje v pisarnah, na hodnikih, med pripravljanjem programa.

»Kar nekaj radijskih kolegov poznam še od prej, nekatere sem spoznal pri pripravah na ta film, ko sem poskušal začutiti, kako delajo, kaj je zanje pomembno. V pogovorih smo iskali, kaj je najbolj zanimivo prav pri njih, kar bi morali posneti. Pri vsakem od njih je prikazan neki drug del radijskega ustvarjanja,« je poudaril.

Amir Muratović si želi, da bi tudi gledalci zaznali širino radijcev. FOTO: Rado Likon

Pri nastanku filma so sodelovali še direktorja fotografije in snemalca Vid Osredkar in Jure Nemec, montažer Andrej Modic, mojster zvokovne obdelave Robert Sršen, kolorist Tomaž Hajdarovič, producentka Tina Rakoše in urednik Andraž Pöschl. V njem so želeli prikazati vso pestrost in širino radijskega programa, s tem pa pokazati, kako natančni so radijci, na kakšne podrobnosti vse pomislijo, kaj vse je treba, da zanimiva in razumljiva vsebina pride do poslušalca. »Upam, da bodo gledalci zaznali tudi širino, ki jo imajo Arsovci; med njimi so pesniki, pisatelji, filozofi, slikarji, skladatelji, glasbeniki … Predvsem pa so uigran tim kolegov, ki si med seboj pomagajo,« je še dejal Amir Muratović.

Sonja Strenar in Darja Hlavka Godina FOTO: Amir Muratović

Izvoznik slovenske kulture

Govorci oziroma nastopajoči pri tem niso podpisani. Mogoče zato, da se jih prepozna po glasovih? »Na to nisem pomislil,« pravi Amir Muratović, »pač pa sem izhajal iz premisleka, da pri poslušanju radia nimamo možnosti, da bi prebrali, kdo govori. Zato smo bili že pri snemanju pozorni na to, da med pogovori imenujemo sogovornike, v montaži pa ohranimo napovedi, kjer se imenuje dogodke, goste, ali izvajalce. Podobno je z govorom v tujih jezikih. Sogovornikov, ki govorijo v angleščini ali srbščini, nismo podnaslavljali, temveč je prevod v slovenščino prebran čez izvirnik, kot je v navadi na radiu. Še naslovne špice ni, beseda Ars se pojavi projicirana na odru med simfoničnim koncertom v Cankarjevem domu.«

Igor Velše FOTO: Amir Muratović

Podobno velja tudi za dolgi seznam sodelujočih, ki se v filmu navadno odvrti, v radijskih oddajah pa prebere. Tako seznam kot vezno besedilo bere prepoznaven radijski glas Igor Velše. Je film zastavljen kot kot neke vrste radijska oddaja? »Res je, pri filmu sem se poskusil čim bolj približati radijskemu načinu pripovedovanja. Zato je na začetku Igorjevo povabilo k spremljanju portreta o programu Ars, na koncu pa je – sicer precej dolga – končna špica, ki smo jo tudi formalno poskušali približati radijskim odpovedim.«

Radio je največje slovensko gledališče, v filmu pove Aleš Jan, pri tem pa poudari, da se je treba zavedati, da je tudi medij kulture kot eden največjih izvoznikov slovenske kulture. Obenem se je Ars razvil v eno največjih kulturnih institucij pri nas. »Prav Ars, tretji program in znotraj njega igrani program je bil v preteklih desetletjih med pionirji radiofonskega eksperimenta v svetovnem merilu in še danes slovenska radijska dela dosegajo uspehe na mednarodnih festivalih,« je primer navedel Amir Muratović.

Pri tem je poudaril še »znano frazo«, da RTV Slovenija ni le televizija in ni samo informativni program. V naših programih nastajajo izjemne stvaritve, ki pa so v javnosti redko opažene. Ne le da smo medij, ki najbolj široko spremlja dogajanje v slovenski kulturi in jo tudi na poseben način reflektira. Žal mi je, da na naši, televizijski strani nismo dovolj pogumni in delamo bolj 'program', ne širimo več meja medija, kot smo jih v preteklih desetletjih.«