Festivala, ki bi bil osredotočen posebej na igralsko umetnost na avdiovizualnem področju, ni. Vsaj v širši regiji ne. Edinstvenost je že prva prednost novega festivala Krafft, za katerega si je poleg stanovskih društev in filmskega­ centra prizadevala predvsem ­občina Kranj.

Kranjska zgodba je nekakšna sreča v nesreči. Ideja za festival namreč izhaja iz neuspešne prijave Kranja za evropsko prestolnico kulture (EPK). Poleg fotografskega festivala in še nekaterih idej so si ob prijavi za EPK zamislili tudi filmski festival in program je bil tako dober, da so se ga odločili izpeljati ne glede na izid kandidature, je kranjski podžupan Janez Černe priznal na novinarski konferenci.

Kranjski župan Matjaž Rakovec je za Delo izjavil: »Kranj ima filmsko tradicijo z velikim Francetom Štiglicem, režiserjem prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji, Boštjanom Hladnikom, pionirjem slovenskega modernističnega filma, in drugimi uveljavljenimi imeni, kot je tudi Mitja Okorn. Ponaša se z izvrstnimi igralci in igralkami. Veseli nas, da pripravljamo prvi festival v regiji, ki je namenjen samo njim. Krafft ima potencial za dolgoročen festival. Želimo si, da bi igralski krogi našli trajen prostor v Kranju. Sedanjost je obetavna, tudi zato, ker se po dolgem času soočanja z epidemijo covida-19 kultura vrača med ljudi. Kranj spet diha, staro mestno jedro spet živi.«

Filmsko dogajanje je zavzelo tri strateške pozicije. Boljše epidemične razmere omogočajo projekcije na prostem, ki se bodo pet dni vrstile v letnem gledališču Khislstein – za to priložnost so ga preimenovali v letni kino Petra Musevskega – in na kranjski tržnici. Skupaj lahko prizorišči sprejmeta okoli 350 gledalcev. Notranjo kinodvorano so uredili tudi v stolpu Škrlovec in jo poimenovali festivalska dvorana Iva Barišiča, igralca, ki bo prejel nagrado za življenjsko delo. Obema igralcema bodo na Krafftu namenili posebno pozornost.

V sredo se bosta Primož Pirnat in Damjan Kozole v javnem pogovoru spomnila kolega in prijatelja Petra Musevskega ter njegovega obširnega in dovršenega igralskega opusa, s katerim je zaznamoval slovenski filmski, televizijski in gledališki prostor. Na vrtu gradu Khislstein bodo igralcu, ki je bil z delovanjem v Prešernovem gledališču Kranj tudi pomemben tvorec kulturnega življenja v Kranju, posvetili razstavo, naslovljeno Peter Musevski – Ko igralec umre, se ­spremeni v filme.


 

Srečanje neuvrščenih

Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev, ki obstaja šele tri leta, je priložnost za svoj festival zgrabilo z obema rokama. »Takšnega specializiranega festivala v regiji ni in tudi širše jih je zelo malo. Igralska stroka potrebuje ravno nekaj takšnega, potrebuje razvoj, refleksijo in druženje,« je na novinarski konferenci povedala igralka Maja Sever, ki je ob Branku Završanu pobudnica in soorganizatorica festivala. Društvo je v festivalu našlo priložnost za vsakoletno strokovno srečanje ter prostor za refleksijo opravljenega dela, izmenjavo izkušenj in mnenj, inkubator novih idej ter priložnost za druženje in povezovanje.

»Igralci smo tako rekoč neuvrščeni. Nismo odvisni od nikogar, gostujemo ... prisotni smo v ideji filma in v vseh nadaljnjih stopnjah, od scenarija do snemanja, montaže in produkcije. Brez nas ne gre. Nismo pa neposredno vpleteni v dogajanje v filmski politiki. Tako se nikomur ne zamerimo. To nam daje svobodo pri izbiri tem in je podlaga za sproščeno debato, ki seveda vselej izhaja iz zornega kota igre,« je razmišljal Branko Završan, ki je tudi član upravnega odbora Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI).

Pogovoriti se moramo o televizijskih serijah

Osrednja tema okroglih miz, ki sestavljajo bogat strokovni program prve edicije festivala, je tv-nadaljevanka. Tudi pri nas jih je v zadnjih letih vse več – različnih žanrov, formatov in kvalitete, zato ustvarjalci menijo, da se moramo o njih pogovoriti in nanje pogledati s kritične distance. »Na mestu so vprašanja, kaj in zakaj realiziramo ter ali bi lahko realizirali tv-nadaljevanke tudi drugače, torej kako bi lahko bile boljše,« je opisal osnovno premiso premisleka Završan. Na posrečeno naslovljenih večerih Na terapiji, Naš vsakdanji kruhek, Strici so mi povedali, Sence nad podalpskim Balkanom in Čista desetka nameravajo sistematično pretresti pogoje dela, v katerih nastajajo nadaljevanke, in kako lahko igralci prispevajo k njihovi kakovosti, torej razmisliti o svojih motivih za sodelovanje pri nadaljevankah. Na eni od debat bodo spregovorili tudi o večno problematičnem govoru v slovenskem filmu in na splošno v AV-delih ter se vprašali, ali nevtralna slovenska govorica sploh obstaja. Iz retrospektive bodo preusmerili pogled naprej, v ambicije, priložnosti in zmožnosti produkcije domačih nadaljevank. Je pri nas prostor za nekomercialne, nestandardne, morda za radikalne in hibridne formate tv-serij? Smo jih sploh sposobni ustvariti?

Ena od tem, ki jo treba prijeti za roge, preden težava uide nadzoru, je izobraževanje bodočih igralcev, je opozoril Završan. »Za želeno kvoto domačega programa je akademskih igralcev na trgu že zdaj premalo. Mnogo nas je zasedenih z gledališčem, ker zgolj z igro pred kamero pri nas igralec ne preživi. Zasebne televizije se zavedajo, da bodo morale rekrutirati nove, ljubiteljske igralce, denimo. A tu se pojavi problem izobraževanja. Govorimo tako o tečajih in delavnicah s priznanimi mednarodnimi pedagogi kot o igralskih šolah, usmerjenih na igro v televizijski produkciji,« je dodal Završan, poln idej in ambicij za prihodnje edicije festivala.
 

Mnogoterost vlog častnega gosta

Na prvi igralski festival so kot častnega gosta povabili srbskega igralca Dragana Bjelogrlića, tudi scenarista, režiserja in producenta. V soboto bomo lahko prisluhnili dvema pogovoroma z njim, strokovnemu, v katerem bo kot avtor uspešne tv-serije Sence nad Balkanom pojasnil svoje razumevanje dinamike med posameznimi sektorji AV-produkcije, in bolj sproščenemu s soigralcem ­Sebastijanom Cavazzo.



Bjelogrlić je ob Bernardi Oman in Marku Mandiću član strokovne žirije, ki bo izmed tekmovalnih filmov izbrala igralske presežke ter jim podelila festivalsko nagrado – zlato jabolko. V eno bo zagrizel kar Bjeloglić, saj mu kot častnemu gostu pripada.

Kot se spodobi, je igralskim dosežkom podrejen ves filmski program, ki ga je izbrala Ana Šturm. »Poleg izjemnih filmov v celoti smo iskali take, ki imajo presežne in zanimive vloge. Zato se nismo hoteli omejiti z letnico nastanka ali s tem, da je bil film pri nas že predvajan,« je povedala selektorica programa. Med deveterico izbranih bomo denimo lahko občudovali psihološko metamorfozo Jasne Đuričić v za oskarja nominirani rekonstrukciji srebreniškega pokola Quo vadis, Aida?, pa Madsa Mikkelsena v veselo-grenkih Nažganih, Gorana Bogdana v slovenski manjšinski koprodukciji Oče, Paulo Beer v ljubezenski zgodbi Undine ter Uršo Menart in Lizo Marijino v slovenski drami Polsestra.

Z Almodóvarjem in njegovima zadnjima mojstrovinama, Človeškim glasom ter Bolečino in slavo, v katerih se intimno ukvarja z igralskim poklicem oziroma predanostjo filmski umetnosti, se bo prva edicija festivala igralcev začela in sklenila.