Spodbuda in promocija slovenske ustvarjalnosti

Še slab teden nas loči od 23. maja, ko bo strokovna žirija Delove nagrade kresnik sporočila imena petih finalistov, katerih romani se bodo potegovali za naziv najboljšega v preteklem letu. Lavreat, ki bo na kresni večer, 23. junija, slavil na Rožniku, bo prejel sedem tisoč evrov.

Višina nagrade je novost od lani, prej je znašala pet tisočakov. Občutno je naraslo tudi število knjig, ki jih je letos prebrala žirija, preden je na dan knjige, 23. aprila, razglasila prvi ožji seznam nominirancev, deseterico. Na seznamu, ki so jim ga poslali iz Narodne in univerzitetne knjižnice, je bilo kar dvesto del. Med deset so žiranti Mimi Podkrižnik, Mateja Komel Snoj, Anja Mrak, Igor Divjak in Igor Žunkovič uvrstili romane ​Od dneva so in od noči Miriam Drev ​(založba Pivec), ​ Potopimo Islandijo! Borisa Kolarja​ (Goga), ​Napol morilke Jedrt L. Maležič (Goga), ​ Triger Davorina Lenka (LUD Literatura), ​ Površinska napetost Toma Podstenška (Litera), ​ Sto let slepote Romana Rozine (Mladinska knjiga), ​Krasni dnevi Andreja E. Skubica (Beletrina), Zvezdna karta ​ Dušana Šarotarja ​(Goga), Đorđić se vrača Gorana Vojnovića (Beletrina) in Dedič ​ Marjana Žiberne (Litera).

Znani so finalisti nagrade kresnik

Zrcalo časa

Če smo še pred par leti, ko je kresnik praznoval tridesetletnico, pisali, da po številkah sodeč nov slovenski roman dobimo na tri dni, je danes to skoraj vsak drugi dan. A bera ni bila vedno tako pestra, naraščala je z leti. Vlado Žabot, pobudnik nagrade, je povedal, da so na prvem kresniku leta 1991 izbirali med le sedemnajstimi romani. V naslednjih letih številka dolgo ni padla pod petdeset, nekaj let pozneje so jih morali prebrati že sto sedemnajst in še je naraščala. »Vsekakor me veseli, da sta ta ideja in nagrada preživeli svojih prvih trideset let. Bili sta učinkovita spodbuda in promocija slovenske jezikovne in duhovne ustvarjalnosti v romaneskni formi. Vse to zagotovo potrebujemo,« je Žabot dejal ob tridesetletnici nagrade, leta 2020.

Prvega kresnika so podelili leta 1991 v Razkrižju, v organizaciji Društva slovenskih pisateljev. Prejel ga je Lojze Kovačič za roman Kristalni čas. Po letih na Jurčičevi Muljavi in kratkem izletu na Ljubljanski grad – organizacijo in podeljevanje je vmes prevzela medijska hiša Delo – pa se je podelitveni kresni večer ustalil na Cankarjevem Rožniku. Kultura in umetnost sta področji, ki sta zapisani v DNK časnika Delo, je poudarila njegova direktorica Nataša Luša.

Vsakoletni ožji in naposled končni izbor ni le odraz kakovosti in literarne vrednosti, ki jo v nominiranih delih prepozna strokovna žirija, temveč tudi njihove relevantnosti, izzivalnosti kot zrcalo časa. Je spodbuda k branju, nakupu knjig, bogatitvi bralne kulture; zaznava tudi nova, obetavna imena. Kar nekaj lavreatov je kresnika dobilo za prvenec, med njimi lani Borut Kraševec (Agni), pred njim na primer še Bronja Žakelj (Belo se pere na devetdeset), Goran Vojnović (Čefurji raus!) ...

Največ doslej, štiri, in sicer za romane Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001), To noč sem jo videl (2011) ter In ljubezen tudi (2018), je prejel Drago Jančar. Za To noč sem jo videl, ki uspehe žanje tudi v gledališki priredbi Janeza Pipana, so mu pred dvema letoma izročili kresnika desetletja. »Nagrada je resnično postala institucija, pomembna za slovenski roman pa tudi slovensko literaturo nasploh. Včasih, ob pripravah na kak prevod v tujem jeziku, tudi že doživljam, da omenjajo nagrado kresnik, torej ima nekaj teže pri tujih založnikih,« je tedaj razmišljal o pomenu in dometu Delove literarne nagrade.