Približuje se razglasitev peterice finalistov

Pogled na škatle, polne knjig, je bil za žirijo nagrade kresnik lahko malce zastrašujoč: petčlanska žirija se je januarja namreč lotila branja rekord­nega števila romanov. Na seznamu, ki so ga poslali iz Narodne in univerzitetne knjižnice, je bilo dvesto naslovov. Žirantke in žiranti so 23. aprila oznanili izbor najodličnejše deseterice, njihovo predzadnje dejanje se bliža: 23. maja bodo razkrili peterico velikih finalistov, 32. lavreat kresnika, ki ga podeljuje medijska hiša Delo, bo znan na kresni večer 23. junija.

Žirija je po več temeljitih sestankih v letošnjo deseterico uvrstila romane Miriam Drev Od dneva so in od noči (založba Pivec), Borisa Kolarja Potopimo Islandijo! (Goga), Jedrt L. Maležič Napol morilke (Goga), Davorina Lenka Triger (LUD Literatura), Toma Podstenška Površinska napetost (Litera), Romana Rozine Sto let slepote (Mladinska knjiga), Andreja E. Skubica Krasni dnevi (Beletrina), Dušana Šarotarja Zvezdna karta (Goga), Gorana Vojnovića Đorđić se vrača (Beletrina) in Marjana Žiberne Dedič (Litera).

Sedem avtorjev med deseterico se je s kresnikovsko napetostjo in pričakovanji že srečalo, med njimi so trije doslejšnji dobitniki nagrade, Andrej E. Skubic in Goran Vojnović sta edina pisatelja, ki sta kresnika prejela trikrat (največkrat, štirikrat, je slavil Drago Jančar), prvi v letih 2000 (Grenki med), 2012 (Koliko si moja) in 2015 (Samo pridi domov), drugi v letih 2009 (Čefurji raus!), 2013 (Jugoslavija, moja dežela) in 2017 (Figa). Leta 2014 je slavil Davorin Lenko z romanom Telesa v temi.

Med peterico ali deseterico so se doslej uvrstili Boris Kolar, Tomo Podstenšek, Roman Rozina in Dušan Šarotar, Miriam Drev, Jedrt L. Maležič in Marjan Žiberna so s svojimi deli med izbrano deseterico prvič.

Knjige, vredne branja in kupovanja

Kresnikovo žirijo vodi Delova novinarka Mimi Podkrižnik, v njej odločajo še publicistka in prevajalka Mateja Komel Snoj, samostojna strokovna sodelavka na oddelku za primer­jalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete Anja Mrak, samostojni literarni kritik in prevajalec Igor Divjak, od­govorni urednik portala Vrabec Anarhist, in Igor Žunković, docent na oddelku za primerjalno književ­nost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete.

Predsednica je prejšnji mesec, ob oznanitvi letošnjega izbora desetih izbranih del, zapisala: »Pesimistično je mogoče reči, da je slovenski makrokozmos samo odsev mikrokozmosov oziroma obratno. V godlji, če karikiram, je, na žalost, tudi literatura. Več romanov, ki smo jih prebrali, je slabih kot dob­rih. Morda je kriva pandemija, a prenekatera dela so težko berljiva, kar blodnjava. (...) Optimistično lahko rečemo, da bi v tokratno deseterico najboljših sodilo še več del. Težko smo jih izbrali, morda težje kot kdaj prej, kar je dobro znamenje. Izvirnosti, svežine, iskrivosti, drugačnosti, poglobljenosti, študioznosti, celo duhovitosti ne manjka. Pristopi so domišljeni, naj gre za vsebino, jezik ali formo. Če sklenem, sodobne slovenske romane je vredno brati in treba še naprej kupovati.«

Nagrada mlademu avtorju in kritiku

Velika peterica finalistov bo znana 23. maja, na kresni večer, 23. junija, pa bo žirija na ljubljanskem Rožniku po enourni klavzuri odločila o zmagovalcu, 32. lavreatu kresnika. Priprave za slovesnost že potekajo: koncept podelitvenega večera na ploščadi pred gostilno na Rožniku 23. junija, ki ga podpisuje režiser Andrej Stražišar, bo v uri in petnajst minut programa ohranil vse doslejšnje značilnosti, občinstvo bodo ob ognjih in svečah pričakale kresnice, vilinsko oblečena dekleta z venčki v laseh, pozdravu s pesmijo dekliškega zbora bo sledila predstavitev žirije, ki jo bodo kresnice pospremile na enourno klavzuro v Cankarjevo spominsko sobo nasproti gostilne.

Letošnja novost v uveljavljenem protokolu: uvodni del prireditve bo dopolnila prva podelitev nagrad mlademu avtorju in kritiku v projektu Mlado pero, ki ga medijska hiša Delo v sodelovanju s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature vodi od predlani.

Nagrado kresnik so doslej prejeli Lojze Kovačič (dvakrat, drugega mu je žirija namenila posthumno), Feri Lainšček (dvakrat), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu Boeta, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar (edini štirikrat), Andrej E. Skubic (trikrat), Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš, Tadej Golob, Davorin Lenko, Miha Mazzini, Goran Vojnović (trikrat), Bronja Žakelj, predlani je na Rož­niku slavila Veronika Simoniti z romanom Ivana pred morjem, lani je bil lavreat Borut Kraševec z romanom Agni, za katerega je prejel tudi nagrado za najboljši prvenec na 36. Slovenskem knjižnem sejmu, nominiran pa je bil prav tako za nagrado kritiško sito.