Ljubljanski Rožnik je bil spet v znamenju vrhunske slovenske literature, ki jo medijska hiša Delo spremlja in nagrajuje že več kot trideset let. Žirija je za najboljšega izbrala roman Agni avtorja Boruta Kraševca, ki je tudi prižgal kres na Rožniku.

Roman Agni je nenavaden, drzen, srhljiv, napet in premišljeno napisan roman, ki ničesar ne prepusti naključju. Čeprav je ogrodje njegove zgodbe precej vsakdanje – slovensko podeželje, lov, reja živali, običajna družina, prva ljubezen, prevara – ter vsebuje elemente kriminalnega romana in ljubezenske drame, presega žanrske oznake.

Glavna nagrada je tokrat višja kot doslej, znaša kar 7000 evrov. Razglasitev 31. nagrade kresnik si lahko ogledate v posnetku.







Ob prejemu nagrade je Kraševec dejal, da je kresnik zanj izjemno priznanje. Od otroštva naprej si je želel pisati, a mu ni uspevalo. Šele po 40. letu je nato začutil moč, da lahko piše. In to je bilo zanj eno najmočnejših doživetij v življenju. Kresnik mu pomeni priznanje, da so s knjigo zadovoljni tudi drugi. »Berite dobre knjige, življenje bo poskrbelo za vse drugo,« je sklenil lavreat.



Tudi letos je slovesnost dosegla vrhunec s prižigom kresa, ki gori v slavo slovenskemu romanu. Pred tem smo spremljali zanimivo multimedijsko prireditev, na kateri smo pobliže spoznali nominirance. Odlomke iz romanov so interpretirali igralci Silva Čušin, Saša Mihelčič, Boris Ostan, Polona Juh in Marko Mandić, nastopili so mladi glasbeniki iz zasedbe Noreia z Lauro Krajnc in Janijem Kovačičem ter Zvezdana Novaković s plesalko Urško Centa.





Najboljši roman vsako poletje ob tem času na klavzuri v Cankarjevi sobi med sklepno prireditvijo izbere žirija, ki pred tem pozorno prebere vsa romaneskna dela slovenskih avtorjev, ki so izšla leto prej, in nato postopoma krči izbor. Letos so jo sestavljali Mimi Podkrižnik (predsednica), Anja Mrak, Mateja Komel Snoj, Igor Divjak in Igor Žunkovič. V finale so poleg lavreatovega uvrstili še romane Mirane Likar, Ferija Lainščka, Gašperja Kralja in Vincenca Gotthardta. Od njih je doslej kresnika že dvakrat prejel Feri Lainšček, ki je bil tokrat v finalu že šestič; leta 2017 se je vanj uvrstil tudi Gašper Kralj s svojim romanesknim prvencem. S prvim romanom sta se tokrat za kresnika potegovala Borut Kraševec in Vincenc Gotthardt. Nagrado je lani prejela Veronika Simoniti za Ivano pred morjem, kresnika desetletja pa Drago Jančar za To noč sem jo videl.




 

Veronika Simoniti: Lanska zmaga je bila odmevna

Lanska zmagovalka je obiskala tudi letošnjo prireditev. »Čeprav je bilo zadnje leto mrtvo, sem vseeno danes za hec preštela, koliko odmeva je imela moja nagrada po lanski podelitvi. Naštela sem šest samostojnih literarnih večerov, pet branj, deset do enajst intervjujev in kar nekaj recenzij, da o člankih sploh ne govorimo. Bilo je kar odmevno in naj danes tudi odmeva literatura,« je dejala Veronika Simoniti.

Med nastopajočimi je bila med drugim igralka Saša Mihelčič: »Vesela sem bila povabila gospe Vite Mavrič, da sodelujem na Kresniku, ker ga redno spremljam – lani sem ga gledala prek spleta – in se mi zdi to lepa priložnost in lep praznik, da počastimo naše pisatelje, avtorje. Mislim, da je to lep slovenski praznik.«


 

»Materina beseda je tista, na kateri se gradi ali pade narodova identiteta«

Govor je imel tudi Bojan Budja, odgovorni urednik Dela, spomnil je predvsem na pomen kulture. »Kresnik danes stopa že v svoje četrto desetletje, nagrado smo obogatili, s cvenkom in vsebinsko. Ter tako na svoj način odgovorili državi, ki se sicer baha, koliko milijonov da namenja kulturi, a jo v resnici skruni, diskriminira,« je dejal. »Materina beseda je tista, na kateri se gradi ali pade narodova identiteta. Beseda ima neverjetno moč, beseda je naše orožje. In mi vsi skupaj smo danes njeni častilci. V veselje in ponos mi je, da nas je toliko.«


 

Med zbranimi tudi ustvarjalci Mladega peresa

Na prireditvi so bili zbrani še nekateri ustvarjalci Delovega projekta Mlado pero. V skupni izjavi so Tinkara Kastelic, Neža Kokol, Martin Justin in Eva Ule povedali: »Kresnik kot pravljična noč in obeleženje vrhunskih avtorjev morda deluje javnosti in mladim nedostopen, a smo med hojo na Cankarjev vrh v družbi komarjev in čudovitih ljudi spoznali, da nikakor ni tako. Vse nas združuje ljubezen do kulture, branja in vsega, kar nas tako ali drugače bogati. In bogatijo nas tudi skupni večeri, sploh v družbi vrstnikov, s katerimi smo se v sklopu Mladega peresa (prvič) spoznali in smo lahko na ta večer skupaj hvaležni, da lahko soustvarjamo kulturo.«

O projektu Mlado pero pa je spregovoril tudi Andrej Predin, urednik kulture na Delu: »Mlado pero je projekt, ki je v sodelovanju med Delom in pisarno Ljubljane Unescovega mesta literature predstavil mlade avtorje in literarne kritike. Naša velika želja je, da bo Mlado pero nekoč postalo posebna nagrada za mlade avtorje pod okriljem kresnika. Je pa to več kot projekt, gre za platformo, ki omogoča mladim, da so videni, da predstavijo svojo ustvarjalnost in imajo odprte komunikacijske poti do založb in preostalih akterjev literarne scene. Vsi, ki smo jim letos sledili, smo navdušeni nad kvaliteto del in misli sodelujočih, to nam daje zagon za prihodnost.«