V nadaljevanju preberite:

Naslov knjige Sto let slepote nedvomno pri bralcu vzbudi asociacije na slavno Márquezovo knjigo, vendar Roman Rozina pravi, da je šlo zgolj za hipno domislico, ki se mu je zdela ustrezna, nenazadnje je glavni junak njegovega romana slep. Poleg tega je tudi časovni okvir knjige takšen, rad ima okrogle številke in letnice, zgodba se odvrti v natanko sto letih, saj se začne 24. maja 1900 in konča 24. maja 2000.

Novinar in publicist ter avtor cele vrste zasavskih domoznanskih in monografskih študij se je tik pred abrahamom odločil, da je čas za preskok, in se posvetil leposlovju. Doslej je izšlo že več njegovih romanov, obsežna epska kronika na videz imaginarnega Podgorja, ki pa je seveda povsem jasno razberljivo Zagorje, je izredno sugestiven in imaginativen prikaz številnih osebnih usod, obenem pa bralcu skozi intimne zgodbe predstavi vse družbene, politične, socialne in ekonomske preobrate preteklega stoletja.

»Ugotovil sem, da ljudje v obdobju največje bede in nemoči niso nujno jezni, konfliktni in nasilni, temveč poskušajo najti uteho v različnih sferah naravnega in nadnaravnega,« je dejal.