»V Trstu, predvsem v zimskem času, nastopijo dnevi, ki jim domačini pravijo burjini dnevi. Od nekod se prikrade slavna burja, da bi prevetrila mesto. Ga 'spucala', kot bi temu rekli po domače,« v kratki zgodbi Tržaška ­pravljica zapiše prozaistka Mojca Petaros, rojena leta 1998 v Trstu, ki je odraščala na Opčinah, dokler je študijska pot ni popeljala v Ljubljano, na jug Španije in v Luksemburg. »Rekla bi, da so me te izkušnje zaznamovale, ker so potovanja, odhajanja in odnosi na daljavo kar pogoste teme v mojem pisanju,« pravi.

Magistrirala je iz prevajanja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, poleti bo pri Mladinski knjigi izšlo njeno prvo romaneskno prevodno delo, prvenec argentinske pisateljice Camile Sosa Villada. »Literarno prevajanje mi je všeč, ker zahteva veliko kreativnosti, čeprav se proces precej razlikuje od pisanja izvirne literature. Kot prevajalka sem se naučila večkrat prebrati besedilo, preobračati stavke, iskati boljšo besedo – vse to mi zelo koristi tudi kot pisateljici,« je dodala avtorica, ki ob tem sodeluje z obema osrednjima časopisoma Slovencev v Italiji.

Za tednik Novi glas je poleg lokalne kronike in občasnih kritik do pred kratkim pisala tudi kolumne oziroma dnevniške zapise o svojih izkušnjah v tujini, za Primorski dnevnik piše predvsem športne komentarje. V zadnjih letih Mojca Petaros vse več objavlja tudi kratkoprozna besedila, med drugim v revijah Mladika, Nebulae, November, Novi zvon, Nedelja in Sodobnost ter na spletnih portalih ­ArsLitera, ludliteratura.si in Koridor, kratka zgodba Tržaška pravljica pa je izšla v antologiji sodobne slovenske kratke pripovedi Polževi razmisleki, ki je lani izšla pri Layerjevi založbi na pobudo urednic Hane Bujanović Kokot in Selme Skenderović.

Poleg literarnih natečajev Mojci Petaros, ki se je predlanskim uvrstila med finaliste festivala mlade literature Urška, veliko pomenijo tudi delavnice kreativnega pisanja, ki jih je obiskovala že v srednji šoli v Slovenskem kulturnem klubu v Trstu. »Leta 2017 sem v Cambridgeu obiskovala tečaj pisanja kratke proze in dramskega pisanja pod okriljem foruma WriteOn, ki ga je takrat vodila slovenska dramska umetnica Kim Komljanec.

Preseči predstavo pesnika kot zasanjanega individualista

V študentskih letih sem odkrila ljubljanski Klub kreativnega pisanja v organizaciji uredništva revije Nebulae, kjer mi je večkrat zmanjkalo poguma, da bi brala svoja besedila, sem se pa iz poslušanja drugih ogromno naučila. Veliko dolgujem tudi JSKD-jevemu festivalu mlade literature Urška, ki je naš edini natečaj, na katerem ne potrebuješ nominacije, da dobiš povratno informacijo in priložnost, da svoja besedila deliš s pišočimi sovrstniki. Trenutno obiskujem delavnice kreativnega pisanja, ki jih v Trstu vodi pisateljica Anja Mugerli,« je povedala.

Dodala je, da ima rada različne žanre in tematike. »Všeč mi je, da lahko v vsaki zgodbi preizkusim kaj novega,« je poudarila in omenila, da jo včasih navdihnejo osebne izkušnje ali pripovedi drugih, včasih kak članek ali pesem, včasih mimoidoči na ulici ali sopotniki na avtobusu. »V zgodbah se rada poigravam s fantazijo ali magičnim realizmom. V vsaki zgodbi moram nujno najti nekaj, s čimer se lahko poistovetim, četudi pišem o likih ali stvareh, ki z mano nimajo nič skupnega. Hočem, da se moji bralci vživijo v zgodbo, in mislim, da to dosežem le, če se vanjo najprej vživim sama.«

Mojca Petaros še raje od kratke proze prebira romane, med svoje najljubše romanopisce uvršča Jane Austen, Agatho Christie, Amélie Nothomb, Fredrika Backmana, Gorana Vojnovića in Kazua Ishigura. »Odkar pišem kratko prozo, jo tudi več berem. Med mojimi vzorniki sta Italo Calvino in Dino Buzzati. Med slovenskimi so me v zadnjem času navdušile zbirke Ane Schnabl, Ane Svetel in Ajde Bračič,« je povedala avtorica, ki ima »branje še zmeraj raje od pisanja. Všeč so mi pisatelji, ki me spravijo v smeh, četudi obravnavajo zahtevne tematike.«

Ob prozi je Mojca Petaros vzljubila tudi dramatiko, za tržaško gledališko skupino Radijski oder, pri kateri tudi igra, je napisala »že nekaj priložnostnih radijskih iger«, za letošnjo sezono pripravlja radijsko igro po motivih ene od Buzzatijevih kratkih zgodb. »Rada imam tudi radio, z veseljem pa bi se preizkusila še v pisanju za 'živi oder'. V bodoče bi si želela za gledališče tudi prevajati,« je dodala avtorica, ki si v prihodnje želi izdati prozni prvenec in nekoč tudi roman. »Pred kratkim sem začela zbirati na kup in piliti svoje kratke zgodbe, ker se mi zdi, da se jih je nabralo dovolj za knjigo,« je povedala.