Nabor romanov za kresnika že dodobra prečiščen

Pri kresniku 2025 gre že zares. Potem ko je žirija na marčevskem sestanku dodobra oklestila zajetni seznam, ki ga je v začetku leta prejela iz Nacionalnega bibliografskega centra Narodne in univerzitetne knjižnice, bo že čez dober mesec, na dan knjige, 23. aprila, znano, katerim desetim romanom se je uspelo uvrstiti na daljši seznam nominirancev.

Začasna številka romanov z lansko letnico izida se je ob prvem pregledu seznama ustavila pri 199. Kot je pred kakim mesecem na svojem prvem letošnjem srečanju ugotovila žirija, se precej opazno bohoti žanrsko pisanje, sploh kriminalni romani. Do dne, ko bodo odločali o deseterici, pa po temeljiti »čistki« dolgega seznama razpolagajo z le še nekaj manj kot tridesetimi deli ali kot je povedal predsednik žirije Igor Bratož: »Za žirijo lep bralski maraton, prvotno število romanov je natančno branje drastično zmanjšalo, za odločanje o uvrstitvi del v deseterico, ki bo oznanjena na svetovni dan knjige 23. aprila, je žirantkam in žirantoma ostalo v primerjanje in presojanje manj kot trideset knjig.«

Kako je videti slovenska knjižna uspešnica?

Je bilo lansko leto dobro za slovenski roman? »Ne vem še, vsekakor verjetno nisem bil edini, ki se je občasno s težavo prebijal skozi pisateljske svetove, postavljene v kalup vojne, biografije ali – še največkrat – kriminalke, čeprav moram dodati, da je branje prineslo tudi lepa presenečenja, nekaj opažanja vrednih inovativnih tematik in pripovedovalskih tehnik. Take, užitkarskega branja vredne knjige, se bodo znašle v izbrani deseterici, upam, da bo naš izbor tudi dober kažipot bralcem k dobremu branju,« je odgovoril nekdanji novinar kulturne redakcije Dela.

V žiriji so sicer še pesnica in književna prevajalka Kristina Kočan, literarna kritičarka in književna prevajalka Tanja Petrič, prevajalka in literarna zgodovinarka Seta Knop in literarni zgodovinar Igor Žunkovič. Lani je žirija, ki je vmes nekoliko zamenjala sestavo, 34. kresnika dodelila romanu Anje Mugerli Pričakovanja, ki je izšel pri Cankarjevi založbi in popisuje še vedno nekoliko tabuizirane teme neplodnosti, umetne oploditve, splava. Žirija je v utemeljitvi poudarila, da gre za delo, »ki na podlagi intimne izkušnje, kot umetnost, odpira in premika meje diskurza o družbeni vlogi ženske v 21. stoletju«. Med mnogimi lavreati je Anja Mugerli postala četrta avtorica, ovenčana s kresnikom.

Nagrada znaša 7000 evrov in jo podeljuje Medijska hiša Delo. Kot rečeno, bo 23. aprila, na svetovni dan knjige, razglašena deseterica, 23. maja pet finalistov, 23. junija, na kresni večer, pa bo znan lavreat oziroma lavreatka, ki bo naposled tudi simbolno prižgal kresni ogenj.