Jedrna inflacija ostaja trdovratna

Maj je bil pester za kapitalske trge. V splošnem so delnice izgubile del vrednosti, vendar je bilo nekaj izjem v določenih panogah – navdušenje nad umetno inteligenco je krepilo rast tehnoloških delnic.

Proizvodni indeks nabavnih menedžerjev (PMI) se je v ZDA v maju znižal z 50,2 na 48,4, pri čemer vrednost pod 50 nakazuje na krčenje proizvodnega sektorja, vrednost nad 50 pa širjenje. Rast v storitvenem sektorju še vedno ostaja močna in nekateri nepremičninski trgi so ponovno v rasti. Negotovost glede dviga dovoljenega praga zadolženosti ZDA je bila v ospredju vlagateljev večino meseca, dogovor pa so dosegli v zadnjem koncu tedna.

Navdušenje nad umetno inteligenco

Ameriške delnice so se v maju podražile za 0,25 odstotka, evropske delnice so se pocenile za 3,19 odstotka in slovenske delnice so se pocenile za 1,14 odstotka. Od ameriških delnic so izjemno rast doživele tehnološke delnice, ki so se podražile za 9,29 odstotka.

Razlog za rast se skriva predvsem v napredku in hkrati navdušenju nad implementacijo in uporabo umetne inteligence. Večja podjetja, kot so Google, Amazon, Apple, Microsoft, vlagajo milijarde v razvoj izdelkov in storitev, ki jih poganja umetna inteligenca, ki bi lahko avtomatizirala predvsem rutinska dela. Delnica Nvidie, ključnega proizvajalca čipov za uporabo pri umetni inteligenci, se je samo v letošnjem letu podražila za 159 odstotkov.

Da ne bo umetna inteligenca ostala zgolj naslednja vroča zgodba, morajo podjetja razviti in ponuditi izdelke ter storitve, ki bodo olajšali delo in povečali produktivnost. Predvsem morajo biti proizvodi dovolj zanimivi in cenovno dostopni, da jih bodo podjetja in gospodinjstva pripravljena kupiti. V nasprotnem primeru je zelo verjetno, da balon umetne inteligence poči.

Inflacija in centralne banke

Inflacija v ZDA se je od vrha pri 9,1 odstotka znižala na štiri odstotke, inflacija v območju z evrom pa od vrha pri 10,6 odstotka na 6,1 odstotka. Ameriška centralna banka (Fed) je v juniju ohranila trenutni nivo zgornje meje referenčne obrestne mere pri 5,25 odstotka. Predsednik Jerome Powell je poudaril, da bo zaradi vztrajne inflacije in nasičenosti trga dela še treba zvišati referenčno obrestno mero. Prvi premor po 15 mesecih od prvega dviga jim daje možnost, da opazujejo, kako višje obrestne mere vplivajo na gospodarstvo, hkrati pa ima gospodarstvo možnost, da se prilagodi višjim obrestim. Evropska centralna banka (ECB) je junija dvignila referenčno obrestno mero za 25 bazičnih točk, in sicer s 3,25 odstotka na 3,50 odstotka. Trgi pričakujejo še dodaten dvig za 25 bazičnih točk prihodnji mesec.

Donosnost desetletne ameriške državne obveznice je v juniju narasla s 3,64 odstotka na 3,81 odstotka in donosnost desetletne nemške državne obveznice z 2,28 odstotka na 2,53 odstotka.

INFOGRAFIKA: Delo

Nepremičninski trgi

V ZDA od februarja naprej najemnine stanovanjskih nepremičnin znova rastejo, in sicer zadnja mesečna sprememba v aprilu je znašala 0,58 odstotka. To bi pomenilo, da se lahko ob enakomerni konstantni rasti najemnine čez eno leto podražijo za približno šest odstotkov. V Kanadi so se nepremičnine od vrha (maj 2022) v povprečju pocenile za 9,11 odstotka, od marca letošnjega leta pa že znova rastejo. Cene nepremičnin v Kanadi so se v povprečju zvišale za 1,80 odstotka aprilu, v Torontu pa za 3,80 odstotka. Kljub višjim obrestnim meram na hipotekarna posojila se povpraševanje po nepremičninah krepi. Rast najemnin lahko opazimo tudi v Nemčiji, natančneje v Münchnu, kjer so se oglaševane najemnine od prvega trimesečja 2022 do prvega trimesečja 2023 povišale za 5,6 odstotka.

Centralne banke še niso končale dvigov

Splošna inflacija se počasi umirja, vendar lahko vidimo, da jedrna inflacija ostaja izjemno trdovratna. V Kanadi se je izkazalo, da referenčne obrestne mere pri 4,50 odstotka niso dovolj restriktivne, namreč inflacija se je v aprilu znova okrepila, in sicer s 4,30 odstotka na 4,40 odstotka. Zadnji dvig referenčne obrestne mere je kanadska centralna banka izvedla v januarju in od takrat opazovala, kaj se dogaja z rastjo cen v državi.

Rekordno nizka brezposelnost pri petih odstotkih, visoka stopnja potrošnje ter ponovno zanimanje za nakup nepremičnin kažejo na to, da bo presežno povpraševanje v gospodarstvu prisotno dlje časa. Kanadska jedrna inflacija se je od vrha pri 6,2 odstotka junija lani znižala na 4,1 odstotka v aprilu, trenutna referenčna obrestna mera pa je postavljena pri 4,75 odstotka. Če znaša jedrna inflacija v ZDA 5,3 odstotka in je zgornja meja referenčne obrestne mere pri 5,25 odstotka, jedrna inflacija v območju z evrom pri 5,3 odstotka in referenčna obrestna mera pri 3,50 odstotka, lahko glede na potek dogodkov v Kanadi pričakujemo, da bodo imele centralne banke v prihodnjih mesecih več dela z dvigi referenčnih obrestnih mer.