Danes je pričakovati novico o novi pocenitvi denarja, že tretji letos

Na Brdu pri Kranju se nadaljuje dvodnevno zasedanje 26-članskega sveta Evropske centralne banke, ki bo obravnaval najnovejše gospodarske podatke v evrskem območju in zelo verjetno znižal obrestne mere. Zasedanje kot običajno poteka za zaprtimi vrati, sklepi denarne politike in obrestne odločitve pa bodo objavljeni danes popoldne. Podrobneje jih bosta na novinarski konferenci pojasnila predsednica in podpredsednik ECB Christine Lagarde in Luis de Guindos, sodeloval bo tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Če se je po znižanju obrestnih mer na začetku septembra zdela oktobrska ponovitev le malo verjetna, pa novi podatki in ocene analitikov jasno nakazujejo današnje že tretje zaporedno znižanje ključnih obrestnih mer ECB, in sicer znova za 25 bazičnih točk. S tem bi bila depozitna obrestna mera (banke jo uporabljajo za depozite čez noč pri centralnih bankah) znižana s 3,5 na 3,25 odstotka. Pocenitev denarja bi olajšala položaj kreditojemalcev ter zadolženih podjetij in držav, ob tem pa bi tudi pocenila financiranje investicij.

Novi podatki v prid znižanju obresti

Najvišji predstavniki ECB svojih odločitev nikoli ne napovedujejo vnaprej in vedno pojasnjujejo, da se odločajo na podlagi najnovejših podatkov. Ti so zdaj vsaj kratkoročno v prid novemu obrestnemu ukrepanju. Stopnja inflacije v evrskem območju se je septembra prvič po dobrih treh letih znižala pod dvoodstotni inflacijski cilj ECB, to je na 1,8 odstotka, še nižja je bila v Sloveniji, kjer je znašala celo le 0,7 odstotka. V zadnjih dneh so se znižale tudi cene nafte in energentov, kar kratkoročno znižuje inflacijska pričakovanja, a po drugi strani energenti srednje- in dolgoročno še ostajajo med najpomembnejšimi tveganji zvišanja cen.

Nekaj skrbi odločevalcem povzroča višja storitvena inflacija, ki vpliva tudi na povišano osnovno inflacijo (rast cen blaga in storitev, energentov in nepredelane hrane), a na splošno gredo inflacijska gibanja navzdol. Precej manj ugodni so trendi pri gospodarski dinamiki, ki kažejo hitro ohlajanje gospodarstva v evrskem območju in nadaljevanje recesije v Nemčiji, Avstriji in še nekaterih članicah evrosistema. V tem kontekstu je že slišati ocene in špekulacije, da bi ECB tokrat lahko znižala obrestne mere predvsem v želji, da spodbudi gospodarstvo.

Finančni trgi so zdaj enotni v oceni, da bo ECB danes obrestno ukrepala, letos pa pričakujejo še en obrestni rez decembra, namige o tem bodo iskali tudi v komentarjih Christine Lagarde. Pomenljive so tudi besede slovenskega guvernerja, ki je v torek prvo damo ECB pospremil na obisk ljubljanske tržnice in po poročanju STA izjavil: »Naša odločitev bo gotovo novica, ki bo odmevala na globalni ravni, velike posledice pa bo imela tudi za naše prebivalce. Nekateri varčujejo, drugi imajo posojila, tretji se odločajo za investiranje. Kar se bomo odločili v četrtek, bo pomembno za vse.« Za zasedanje je v evropski finančni javnosti precejšnje zanimanje, na dogodek se je prijavilo približno sto domačih in tujih novinarjev.

Člani sveta Evropske centralne banke nadaljujejo zasedanje na Brdu pri Kranju. FOTO: Banka Slovenije

Gaspari: Samo obresti ne morejo rešiti težav

Da bo ECB tokrat spet znižala obrestne mere, je sicer prepričan tudi nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Razloge za to vidi tudi v »bojazni odločevalcev, da so predolgo čakali in da bo prej prišla recesija, kot se bo inflacija spet zvišala. Samo poglejte, kaj se dogaja v Nemčiji, pa je vse jasno. Nemčija ni mogla okrevati v treh mesecih.«

Po njegovi oceni je »le fikcija, da z obrestno mero v celoti lahko rešuješ problem pregretosti gospodarstva. Zelo pomembno je, kaj je vzrok za inflacijske pritiske. Ti vsaj v Evropi že dolgo ne prihajajo več iz povpraševanja. Ni mogoče računati, da bi nemški potrošniki v teh razmerah močno trošili, saj so med tistimi, ki se najprej ustavijo pri trošenju, če so negotovi.«

Kako se bo inflacija zniževala v prihodnje, bo po Gasparijevih besedah »močno odvisno ne le od denarne politike, ampak od številnih drugih dejavnikov, ki so zunaj dosega ECB. Vprašanje je, kakšna bo zima glede cene plina, vprašanje je, kaj bo z vojno v Ukrajini nasploh.« Sicer pa je po njegovi oceni pri sedanjem usihanju inflacije »tudi triodstotna obrestna mera [ECB] še lahko visoka, razen če ne mislijo, da mora biti tako imenovana nevtralna obrestna mera več kot dvoodstotna. Če bi se inflacija še znižala na 1,5 odstotka, bo razlika med obrestnimi merami in inflacijo že 1,5 odstotne točke. Tako visoka ni bila že dolgo in vprašanje je, ali je to primerna višina, da se inflacija umiri, po drugi strani pa gospodarska aktivnost okrepi,« obrestne dileme ECB vidi sogovornik.