V gostinstvu in turizmu v enem letu 5700 delovnih mest manj

Na pragu glavne sezone v gostinstvu in turizmu nas mora že zelo skrbeti, kje bomo iskali in dobili dober, kvalificiran in izobražen kader, ki so ga delodajalci v enem najtežjih obdobij tako zlahka odpuščali, pravijo v sindikatu delavcev gostinstva in turizma. Njihova skrb je upravičena, saj se je število zasedenih delovnih mest v panogi v prvem četrtletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšalo za 5700 ali za dobrih 18 odstotkov.

Glede na podatke državnega statističnega urada, po katerih je bilo v prvem četrtletju letos v državi 21.500 zasedenih delovnih mest manj kot v istem obdobju lani, je epidemija najbolj prizadela prav gostinstvo in turizem.

Omenjeni sektor se je s kroničnim pomanjkanjem kadrov srečeval tudi v preteklosti. Kot pravi Breda Črnčec, generalna sekretarka sindikata delavcev v gostinstvu in turizmu, zdaj med razlogi, zaradi katerih je težko najti kadre, prednjačijo negotovost, podplačanost delavcev, saj je povprečna bruto plača delavca v gostinstvu lani znašala borih 1180 evrov, kar je zgolj 63,6 odstotka povprečne bruto plače v državi, ter težki pogoji dela in delovni čas, ki zaposlenim praviloma ne omogoča časa zase in za družino. »Argumenti za to temeljijo na več deset tisoč opravljenih presežnih urah, kršitvah počitkov, kršitvah iz varstva in zdravja pri delu ...« dodaja Črnčečeva in spomni na leta pred epidemijo, ko se je Slovenija spopadala z masovnim turizmom, v sindikatu pa z obremenitvami, izkoriščanjem in izgorelostjo kadra.



Okrevanje dejavnosti bo po ocenah stroke trajalo več let. Da so delavce »pozabili in prezrli«, po mnenju Črnčečeve kaže tudi podatek, da so sindikati kot socialni partnerji vse od oktobra lani, nazadnje še prejšnji mesec, zaman zahtevali, da se delavcem, ki so doma na čakanju, izplačuje stoodstotno nadomestilo plač: »Od oktobra do danes smo preslišani, saj še vedno prejemajo le 80-odstotno nadomestilo plače.«

Kdaj boljši časi za gostince?

Črnčečeva bi težko, pravi, napovedala čas ponovne vzpostavitve gostinstva, saj bodo določene omejitve po sedanjih napovedih trajale tudi v zeleni fazi vladnega semaforja, kot denimo ukrep preboleli-cepljeni-testirani (PCT), ki bo po njenem odvrnil številne goste, da bi v lokalu popili kavo ali čaj. Tudi za delavce bo ta »diskriminatorni in neživljenjski pogoj« še dodatna obremenitev, dodaja: »Poleg nošenja mask, razkuževanja, bodo zdaj še 'izpraševalci gostov', ali izpolnjujejo pogoj PCT. Če ga ne bodo, jim bodo morali prepovedati vstop v lokal ali poklicati policijo.«

Tudi »uravnilovka« odganja kadre

Kot ugotavlja direktor Turistično-gostinske zbornice Fedja Pobegajlo, se domače in tuje strokovne napovedi o počasnem okrevanju turizma žal uresničujejo. Ocenjuje, da se bodo skladno s tem tudi potrebe po delovni sili povečevale postopoma, v destinacijah, kjer se bo turistični promet povečeval hitreje – zlasti tistih, ki so priljubljene med slovenskimi gosti –, pa v glavni sezoni pričakuje »izzive pri zagotavljanju kadra«. »Če se z delodajalci ne bomo začeli pogajati za nov plačni model – zdaj namreč vlada uravnilovka že od prvega do vključno petega tarifnega razreda, ponekod že posega v šestega – in če bo znesek prvega tarifnega razreda v višini minimalne plače 1.024,24 evra, ne bo kadrov, težave pa se bodo le še povečevale,« opozarja Breda Črnčec.

Le redki mladi še želijo med gostince

Tako zbornico kot sindikat pa skrbi, da je kriza očitno povzročila drastični upad zanimanja za poklice v gostinstvu in turizmu in posledično tudi zelo slab vpis v strokovne šole za prihodnje šolsko leto. Pobegajlo meni, da je zato ključno poskrbeti za promocijo turističnih poklicev ter pritegniti več mladine v turistične strokovne šole; med ukrepi omenja ustanovitev turistične gimnazije.