Zanimanje za Slovenijo med nemškimi investitorji upada

Zanimanje za Slovenijo kot poslovno lokacijo je še vedno veliko, vendar s trendom upadanja, kaže raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Četrtina anketiranih podjetij za svoje investicije ne bi ponovno izbralo Slovenije, ampak bi raje vlagali v Avstrijo, Madžarsko, Češko in Hrvaško.

»Le 75 odstotkov nemških podjetij v Sloveniji je odgovorilo, da bi ponovno investiralo na tem območju. Leto prej je ta delež še vedno znašal 85 odstotkov,« je anketo med 68 nemškimi in tujimi podjetji s sedežem v Sloveniji komentirala predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein. Kot slabo stran slovenskega investicijskega okolja je izpostavila državno birokracijo, davčni sistem, dostop do kakovostne delovne sile in stroške dela. Predvidljivost ekonomske politike se je v primerjavi z državami srednje in vzhodne Evrope uvrstila na zadnje mesto.

Direktorica Deslo – AHK Katja Stadler je povedala, da so v zadnjem letu na slovensko-nemški zbornici dobili več povpraševanj potencialnih investitorjev, ki pa jih je vedno težje prepričati, da za svojo lokacijo izberejo Slovenijo, ampak gredo raje na Madžarsko, Hrvaško, Češko: »Podjetja želijo ponavadi hitro, v letu in pol do dveh letih, vzpostaviti proizvodnjo, kar je pri nas neizvedljivo. Z investitorji se obrnemo na državne ustanove, kjer je začetni interes za prve sestanke, a potem ne pride do praktičnega spremljanja investitorjev in učinkovite pomoči. Podjetja gredo od vrat do vrat. Še vedno ni informacij o vseh razpoložljivih lokacijah. Podjetja sama iščejo zemljišča, in ko pride do pogajanj o nakupu, cene velikokrat poskočijo, tako da so tudi dvakrat višje kot v drugih državah.«

Dagmar von Bohnstein je bila kritična, da politika ignorira njihove ponudbe za pogovore in iskanje rešitev za prihodnost.

Obseg nemških industrijskih naročil se je aprila nepričakovano znova zmanjšal, tokrat za 0,4 odstotka, medtem ko so marca industrijska naročila strmoglavila za 10,9 odstotka oziroma največ po začetku pandemije. FOTO:  Lisi Niesner/Reuters

Zakaj je Nemčija v recesiji?

Nemčija je za Švico, ki je bolj statistična anomalija, najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije. Državi ustvarita 15 milijard evrov blagovne menjave, medtem ko, denimo, Nemčija z eno največjih držav Indijo 30 milijard evrov.

Zaradi velike odvisnosti od nemškega trga slovenska podjetja občutijo tudi gospodarsko ohlajanje v Nemčiji. Nemško gospodarstvo je po prvem letošnjem četrtletju pristalo v tehnični recesiji. Dagmar von Bohnstein je pojasnila, da je najpomembnejši razlog za dve zaporedni negativni četrtletji padec zasebne potrošnje zaradi visoke inflacije: »Nemci znatno manj zapravljajo ter varčujejo in čakajo, da cene padejo.« Drugi razlogi so dvigovanje obrestnih mer ECB, padec prodaje e-avtomobilov po zaključku lanskih višjih subvencij, industrijska proizvodnja je marca padla v skoraj vseh sektorjih – v avtomobilskem za 6,5 odstotka –, v tem mesecu se je zmanjšal izvoz, nizka so bila tudi izvozna pričakovanja. Precej manjše od pričakovanega je bilo namreč tudi povpraševanje iz postpandemične Kitajske. Po anketi nemške gospodarske zbornice četrtina nemških podjetij pričakuje povečanje izvoza, 22 odstotkov pa manj.

Pri tem omenimo zadnjo objavo nemškega statističnega urada, da se je obseg nemških industrijskih naročil aprila nepričakovano znova zmanjšal, tokrat za 0,4 odstotka, medtem ko so marca industrijska naročila strmoglavila za 10,9 odstotka oziroma največ po začetku pandemije.

Dagmar von Bohnstein je po tem nanizala nekaj podatkov, ki bi lahko kazali na bolj ugodne trende v prihodnje, in sicer zmanjšanje rasti inflacije bolj od pričakovanj, umiritev cen energije na borzah, večje povpraševanje s Kitajske in večji izvoz aprila od pričakovanj. Nemška centralna banka v drugem letošnjem četrtletju pričakuje skromno rast BDP.