Žagovino bodo doma predelali v pelete

Radlje ob Dravi – Skupina Lesoteka s svoje žage v Otiškem Vrhu ne bo več vozila žagovine brez lubja kot surovino za pelete v Italijo in Avstrijo, saj so v Radljah ob Dravi zagnali peletno linijo. Naložba, vredna 1,4 milijona evrov, jim bo omogočila proizvodnjo deset tisoč ton najkakovostnejših peletov na leto oziroma tono in pol na uro.

Gre za drugo največjo naložbo v zgodovini več kot sedemdeset let starega podjetja, ki se je še do nedavnega imenovalo Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec in je bilo dolgoletni koncesionar za sečnjo in spravilo lesa v državnih gozdovih. »Večino proizvodnje bomo prodali doma, nekaj tudi na tujem. Polovico surovine dobivamo z naše žage, polovico jo bomo odkupili od domačih, pa tudi tujih žagarjev,« je povedal direktor Lesoteke Žan Pritržnik. Napovedal je, da bodo z žagovino samozadostni šele po naložbi v povečanje žagarskih zmogljivosti na sto tisoč kubičnih metrov na leto: »Takrat bomo lahko rekli, da izdelujemo pelete iz slovenskega lesa.«

V skupini Lesoteka oklevajo med dvema lokacijama za večjo žago, in sicer med Otiškim Vrhom, kjer se s primarno predelavo že ukvarjajo, in Radljami ob Dravi, kjer so do nedavnega izdelovali drva. »Postala so nerentabilna, zato smo morali poiskati način, kako lesu dodati vrednost. Ker imamo stranski produkt žagovino, je bila logična odločitev za proizvodnjo peletov,« je pojasnil Pritržnik. V hali z avtomatizirano proizvodnjo potrebujejo zgolj tri zaposlene.
 

Gozdarji bodo šli na svoje

»Odločitev o lokaciji bo padla kmalu,« so napovedali v skupini Lesoteka, ki se poleg primarne predelave ukvarja še z leseno gradnjo doma in v Avstriji, ohranjajo tudi gozdarsko službo s tridesetimi zaposlenimi, v kateri pa bo z novim letom nastala lastniška sprememba. Družbo Lesoteka Gozdarstvo naj bi prevzel eden od zaposlenih. Nobeden od gozdarjev s prenosom lastništva ne bo izgubil dela. Brez njih bo skupina štela 70 zaposlenih.

Gozdarji so se v poslovnih težavah znašli po izgubi koncesije za delo v državnih gozdovih. »Z novo ureditvijo, ko na javnih razpisih zmaga ponudnik z najnižjo ceno, v gozdovih težje zaslužimo kakšen evro,« je priznal Žan Pritržnik. Silvo Pritržnik, dolgoletni direktor GG Slovenj Gradec in prokurist v Lesoteki, je dejal, da v Sloveniji primanjkuje naložb v lesno proizvodnjo: »To pa zato, ker so potrebni veliki vložki, donosi pa so kratkoročno minimalni, a dolgoročno trajni.«
 

Izvozimo preveč neobdelanega lesa

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo podpirajo naložbe v lesno industrijo. Danilo Anton Ranc, v. d. generalnega direktorja direktorata za lesarstvo, je povedal: »V Sloveniji na leto priraste devet milijonov kubičnih metrov lesa. Posekati ga je mogoče šest milijonov. Ta posek zdaj dosegamo, a na žalost kar okoli štiri milijone kubičnih metrov lesa izvozimo. Doma ga predelamo le dva milijona; milijon v izdelke, milijon pa pokurimo. Tu je neizmeren potencial.«

Slovenska lesnopredelovalna industrija je v najboljših časih zaposlovala okoli 40.000 ljudi. Število zaposlenih v tej panogi je padlo na 8000, a se v zadnjih štirih letih povečuje in zdaj znaša okoli 12.000. »Letna realizacija v lesni industriji znaša milijardo in pol. Naš cilj je povečati predelavo lesa. Od šestih milijonov kubičnih metrov bi jih vsaj pet morali predelati doma in ustvariti nova delovna mesta. Slediti je treba dobrim praksam v soseščini in modelu skandinavskih držav, ki so les prepoznale kot izjemno priložnost za gospodarstvo,« je povedal Danilo Anton Ranc in dodal, da se v pozitivno smer obrača tudi zgodba opuščene tovarne iveric v Otiškem Vrhu, ki so jo kupili Turki.

Na ministrstvu za gospodarstvo so naložbo podjetja Yildiz Entegre na tej lokaciji, vredno okoli 45 milijonov evrov, pripravljeni podpreti s štirimi milijoni evrov. Vlogo podjetja za državno finančno podporo so že obravnavali.