Začetek leta je prinesel rast delnic

Slaba dva meseca smo že v novem letu in regijske borze so se podobno kot vsa Evropa odrezale nad vsemi pričakovanji. Napovedi za letos namreč niso bile prav rožnate.

Najbolj optimistični analitiki so napovedovali ohlajanje gospodarstva, večinsko prevladujoče mnenje pa je napovedovalo recesijo. Ob še vedno visoki inflaciji, višanju obrestnih mer in nadaljevanju vojne v Ukrajini obeti za borzne trge nikakor niso bili dobri.

Vlagatelji so tako leto začeli z velikimi rezervami denarja v portfelju. Nato sta prva presenetila pojemajoča inflacija v ZDA in odboj tehnoloških delnic, čemur je takoj v začetku leta sledila rast delniških tečajev v Evropi. Vseevropski delniški indeks je tako v prvih dveh mesecih leta poskočil za 12 odstotkov, borza v Milanu pa za celo 15 odstotkov.

Nenavadna rast Petrola

SBI TOP, indeks delnic domačih blue chipov, tako v istem obdobju po rasti ne zaostaja veliko za tistim v Milanu. Slabih 14 odstotkov je porasel na krilih rasti tečaja delnic NLB, Krke in Petrola. Omenjene družbe imajo v indeksu skoraj 70-odstotno utež, tečaj vseh treh pa je letos zrasel za več kot 15 odstotkov.

Še najbolj presenetljiva je rast cene delnice Petrola, za katerim je eno najslabših let v zgodovini. Leto 2022 je namreč podjetje po prvi oceni končalo z 12 milijoni evrov izgube, kar pomeni, da dividend letos načeloma ne bo.

Petrol je namreč v zadnjih letih vse, kar je bilo bilančno mogoče, izplačal za dividende in v bilanci nima več na voljo zadržanih dobičkov. Rast cene delnice ob katastrofalnem minulem poslovnem letu in obetom tekočega, kjer vlada še naprej regulira maloprodajne cene naftnih derivatov, zemeljskega plina in elektrike, je tako milo rečeno nenavadna.

A že hiter pogled v delniško knjigo razodene skrivnost in nam ponuja nekaj možnih odgovorov. Največji nedržavni delničarji – tuji institucionalni sklad, skrit za fiduciarnim računom v Luksemburgu, ter hrvaški pokojninski skladi – z nakupi delnic skrbijo, da njihov tečaj ne upade. Ponudba Petrolovih delnic je očitno med malimi vlagatelji tako razredčena, da omenjeni skladi z lahkoto držijo cenovno raven nad 22 evri za delnico in jo potiskajo celo rahlo navzgor.

INFOGRAFIKA: Delo

Hrvaška kot neizpolnjena želja

Rast cene delnice NLB pa je seveda veliko bolj kvalitetna in povezana z odličnim poslovanjem največje domače banke, kotirajoče na borzi. Prejšnji teden so objavili rekordne finančne rezultate za leto 2022 v višini 447 milijonov evrov čistega dobička. Ta rezultat bo tako tudi v letošnjem letu omogočil izplačilo visoke dividende delničarjem, upravi pod vodstvom Blaža Brodnjaka, ki je v zadnjih letih prerodil to finančno institucijo, pa tudi omogočil razmišljanje o nadaljevanju konsolidacije bančnega prostora v regiji.

Širitev na Hrvaško za zdaj ostaja neizpolnjena želja NLB, saj tudi nova slovenska vlada ni nič naredila za ureditev medsebojnih odnosov na tem področju z Republiko Hrvaško. Zato pa ostajajo apetiti po prevzemih v Srbiji, kjer je bila NLB ambiciozna že v preteklosti. Prevzem Komercialne banke Beograd se trenutno kaže kot dobra poteza in zato je razumljiva želja po nadaljevanju konsolidacije tamkajšnjega finančnega prostora. Po novem znaša skupni kapitalski količnik banke 19,2 odstotka in tu je kar nekaj prostora za dodatno rast bančne aktive.