Naveličani, da na depozite ne dobite nič?

Najbolj vroča tema na finančnih trgih in v domačih pogovorih je bila v zadnjem letu inflacija. Ta se je po desetletjih mirovanja tako rekoč čez noč izstrelila do ravni, ko je začela krepko načenjati domačo denarnico.

Če smo se v lanskem letu oplemeniteni od velikega covidnega proračunskega trošenja nekako še uspešno prebijali skozi džunglo dvigovanja cen, se je v letošnjem letu situacija malo bolj zaostrila, saj so v zimskih mesecih prišle visoke položnice za ogrevanje. Dobra novica pa je, da je zima bistveno bolj mila in je bolečina v denarnicah nižja oziroma je strošek za proračunsko blagajno nižji.

Zadolževanje se je podražilo

Seveda pa Evropska centralna banka ob inflaciji, ki je veliko višja od dveh odstotkov, ne more več mirno spati in mora uporabiti vse vzvode, da jo ohladi. Tako so v drugi polovici leta 2022 dvignili ključno obrestno mero za 2,5 odstotne točke, hkrati pa napovedali, da bodo dvige nadaljevali tudi v letošnjem letu. Vprašanje sicer ostaja, ali jo bodo dvignili za eno odstotno točko ali pa bodo morali biti še bolj agresivni.

S tem so dodobra podražili zadolževanje vseh izdajateljev, pri čemer si tudi najbolj varne države izposojajo denar po bistveno višjih obrestnih merah kot v preteklosti. Če pogledamo samo v našo okolico, vidimo, da Nemčija izdaja svoje šestmesečne zakladne menice po 2,7 odstotka, Avstrija po 2,8 odstotka in tudi Slovenija po 2,65 odstotka. Omenjene države so še lani »plačevale« krepko negativno obrestno mero.

INFOGRAFIKA: Delo

Nekaj tega smo občutili tudi na svojih depozitih v bankah, ki so negativno obrestno mero opisale pod pojmom opravnin. Sam sem bil priča številnim negodovanjem strank nad tem, a sem jim razložil, da je to politika centralne banke, ki si želi, da več trošimo in s tem stimuliramo gospodarstvo, hkrati pa moramo negativne obrestne mere upoštevati tudi pri profesionalnem upravljanju denarnega sklada Generali MM.

Slovenske banke so v obdobju negativnih obrestnih mer relativno pozno začele svoje stroške prenašati na gospodinjstva. Tako so ležarine za depozite nad 100.000 evrov dodobra uvedle šele leta 2020.

Varčevalne obresti se ne dvigajo

Zdaj, ko so obrestne mere zrasle, pa je mogoče opaziti, da banke niso nič kaj željne dvigovanja depozitnih obrestnih mer. Težko je reči, ali je to posledica celjenja ran iz preteklega obdobja ali pa dejstva, da je bančni sektor v Sloveniji bistveno bolj skoncentriran kot v preteklosti.

Dejstvo je, da se v trenutnem obdobju, ko imajo instrumenti denarnega trga višje obresti kot depozit, varčevalcem odpirajo zelo dobre alternative, da lahko za svoj denar, ki ga želijo imeti v likvidni obliki, dobijo obresti in si tako vsaj malo omilijo bolečino zaradi povišane inflacije.

Za manjše vlagatelje je to mogoče z vplačilom denarja v različne denarne sklade. Evropska unija je namreč v zadnjem desetletju močno okrepila zakonodajo, ki ščiti vlagatelja, saj lahko denarni skladi vlagajo samo v prvovrstne izdajatelje. Hkrati pa povprečna zapadlost sklada ne sme biti višja od pol leta. Vlaganje v denarni sklad, kot je Generali MM, je primerljivo varčevanju v bančnem depozitu do šestih mesecev, hkrati pa vlagatelju omogoča večjo likvidnost, saj lahko pride do svojega denarja v treh delovnih dneh. Tako se odpira izjemna priložnost, da lahko že mali vlagatelj vstopi na trg najvarnejših naložb, ki že nudijo zelo atraktivno donosnost.