Začasno boljši občutki na delniških trgih

Nekateri uradniki ameriške Federal Reserve so začeli razmišljati, da bi morala centralna banka kmalu umiriti tempo zviševanja temeljnih obrestnih mer, da bi tako ublažila tveganja, ki jih prinašajo zaostrene finančne razmere v ekonomiji ZDA.

Te informacije trenutno dajejo delniškim in obvezniškim trgom dodatno količino vetra v jadra, in to po relativno dobri sezoni poročanja kvartalnih poslovnih izidov ameriških velikih borznih podjetij. Podjetja, ki sestavljajo indeks S&P 500, so v medletni primerjavi v agregatu povišala prihodke za enajst, dobiček pa za tri odstotke.

Nekaj za kapitalske trge dobrih novic je prišlo tudi s stare celine. Medtem ko je nemški indeks cen industrijskih proizvajalcev (PPI) kar za dobrih 34 odstotkov višji v primerjavi z lanskimi cenami, pa se je z oktobra na november znižal za 4,2 odstotka, kar je samo za en mesec velik premik.

Več optimizma tudi v Evropi

V Evropi smo novembra dočakali nekaj objav vrednosti indeksov nabavnih menedžerjev (PMI), kjer so bile vrednosti boljše od pričakovanj, prav tako se je v istem mesecu izboljšala poslovna morala v Nemčiji. Poslovna pričakovanja za prihodnje mesece so zdaj v Nemčiji precej manj pesimistična kot še nedavno, pri čemer so industrijska izvozna pričakovanja zdaj pozitivna. Vse to pa prihaja po zaključku 20. kongresa kitajske partije in posledičnem obisku nemškega kanclerja pri novem in starem predsedniku Kitajske.

Kot kaže, so se globalna politična tveganja vsaj začasno le nekoliko umirila. To bo vsaj v delni meri in tudi vsaj začasno ugodno vplivalo na globalno gospodarsko rast in morda se bo, na račun nižje stopnje težav pri globalnih dobavnih verigah, kakšna dobrina še pocenila.

A zime še ni konec, saj se zares še začela ni. Na Kitajskem se je dnevno število okužb s covidom-19 povzpelo na rekordno visoko raven, kar med vlagatelji vzbuja skrb, da bi tamkajšnje oblasti ponovno vpeljale drastične omejitve gospodarskega življenja. To bi spet zmanjšalo kitajsko proizvodnjo in znova zvišalo negotovost v globalnih dobavnih verigah.

Sicer pa nekoliko izboljšani makrokazalniki še vedno niso v celoti dobri in ob tem učinki krepko višjih stopenj obresti za zadolževanje, ob vsesplošni draginji, še niso pokazali zob, ne javnim financam in tudi ne financam mnogih gospodinjstev.

Gibanje Indeksov Foto Gm Igd

Prihaja doba fiskalne ekspanzije

Že decembra nas čakajo dvigi obrestnih mer, ki se bodo (v počasnejšem) tempu nadaljevali še v prihodnjem letu. Tudi zato lahko v letu 2023 pričakujemo ohladitev gospodarske rasti, vendar najverjetneje ob relativno zdravem trgu dela. Stopnja rasti cen pa bo verjetno še naprej višja od dolgoročnega povprečja.

Če pa poskušamo stopiti nazaj in pogledamo širšo oziroma veliko sliko, vidimo, da nas čaka obdobje višjih fiskalnih izdatkov, kjer bo javni denar šel za infrastrukturo, razvoj, znanost, zeleni prehod in podobno. Skratka, obdobje ekspanzivnih monetarnih politik, vsaj začasno, zamenjuje obdobje ekspanzivnih fiskalnih politik.

Za to obdobje bodo značilne višje obresti, ob verjetno nižjih cenah nepremičnin in drugih naložbenih razredov, ob najverjetneje dokaj solidnem trgu dela. Lahko pričakujemo, da se bodo donosnosti na naložbene razrede, ki generirajo denarni tok, še nekoliko povišale, kar bo seveda za nekatere akterje na kapitalskih trgih zelo dobro. Potem pa bomo najverjetneje stopili v nov cikel monetarne ekspanzije.