Za razvitejšimi zaostajamo zaradi prenizke dodane vrednosti v industriji

Predelovalne dejavnosti so v lanskih težjih energetskih razmerah ustvarile 12 odstotkov nižji neto dobiček in imele realno nižjo dodano vrednost na zaposlenega.

Galerija

V Steklarni Hrastnik je dodana vrednost na zaposlenega od 2018 do 2022 zrasla z 52.000 evrov na 104.000 evrov. FOTO: Jure Eržen/Delo

Nejc Gole

9. 5. 2024 | 13:05

9. 5. 2024 | 17:05

7:30

A+A-

V nadaljevanju preberite:

Slovensko gospodarstvo je lani ohranilo nivo prihodkov iz leta 2022, pri tem pa ustvarilo večji čisti dobiček in povišalo dodano vrednost. Podrobnejši podatki pa pokažejo, da so predelovalne dejavnosti v lanskih težjih energetskih razmerah ustvarile 12 odstotkov nižji neto čisti dobiček in imele realno nižjo dodano vrednost na zaposlenega. Zaostajanje dodane vrednosti v industriji za najbolj razvitimi je ključni vzrok za slovensko zaostajanje v razvitosti.

Kako je poslovalo slovensko gospodarstvo?

Kakšna je primerjava dodane vrednosti na zaposlenega v industriji in pri najbolj razvitih?

Kakšne posledice ima zaostanek pri dodani vrednosti?

Kako je uspešno podjetje podvojilo dodano vrednost na zaposlenega?

Celoten članek je na voljo le naročnikom.