V nadaljevanju preberite:

Matija Šenk kot predsednik uprave Vzajemne vodi preoblikovanje te zavarovalnice. Postopke proti državi so končali, naprej gredo po novi zakonodaji. Vzajemna bo javna delniška družba, ki bo kotirala na borzi, člani pa bodo imeli izbiro. Če bo njihovo izplačilo do 120 evrov, bodo lahko vzeli izplačilo v gotovini ali delnicah, nad tem zneskom pa zgolj v delnicah.

Zakon o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je bil sprejet, nastopile so posledice, povejte mi, kje v tem kontekstu se je znašla Vzajemna po tej ukinitvi?

V bistvu tečemo po dveh tirih. Eden je ta, ki ste ga omenili, zakonodajni iz lanskega leta, drugi pa poslovni. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica mora uspešno delovati naprej. Najprej glede zakonodaje. Lani je najprej prišla aprilska uredba, ki je omejila premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na 35,67 evra. Julija je bil sprejet zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki je s 1. januarjem 2024 ukinil obvezno dopolnilno zavarovanje in določil, da bo prispevek v višini 35 evrov postal obvezen. Decembra je bil sprejet zakon o preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice v javno delniško družbo, in od takrat naprej se pravzaprav vse to dogaja. V bistvu je bilo malo časa, da se prilagodimo. V začetku lanskega leta je imela Vzajemna 362 zaposlenih. Računamo, da nas bo konec letošnjega leta 250. Preoblikovanje zahteva kader, podobno zakonske zahteve, imamo pa tudi lastno prodajno mrežo. Trženje predstavlja skoraj polovico vseh zaposlenih.