Vse dileme odpravnine Boštjana Jazbeca

Ljubljana - Poslanci bodo imeli jutri pred seboj tudi predlog za razrešitev Boštjana Jazbeca s funkcije guvernerja Banke Slovenija. Ta odhaja v novo službo v Bruselj. Ob odhodu mu pripada celo odpravnina, ki bi jo v državnem zboru danes lahko problematizirali zaradi dilem, ki se pojavljajo v zvezi z njo.

Banka Slovenije bo kot delodajalec spoštovala obveznosti, ki izhajajo iz leta 2013 sklenjene pogodbe o zaposlitvi guvernerja Boštjana Jazbeca, vključno z določbo o upravičenosti do odpravnine v primeru predčasne razrešitve. Tako odgovarjajo v Banki Slovenije na v zadnjih dneh večkrat ponovljeno vprašanje Dela, ali bodo odpravnino odhajajočemu guvernerju tudi izplačali. Pred dnevi smo razkrili, da je guverner Boštjan Jazbec, ki odhaja predčasno in na svojo željo, ker je dobil novo, dobro plačano službo v Bruslju, upravičen tudi do odpravnine. Ta po naših informacijah presega 60.000 evrov bruto.

Določilo o odpravnini nično

»Po proučitvi posebnih predpisov ugotavljam, da je pogodbeno določilo, po katerem je guverner upravičen do odpravnine tudi v primeru, ko je razrešen na lastno pobudo pred potekom mandata, nično. Je namreč v izrecnem nasprotju z določili pravilnika o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije, ki določa (sedanji 22. člen), da članu sveta Banke Slovenije ne pripada pravica do odpravnine, če je bil razrešen, ker je sam tako zahteval,« opozarja Miha Šercer, odvetnik in strokovnjak za delovno pravo.



Skladno z internimi pravili Banke Slovenije je pogodbo o zaposlitvi v imenu Banke Slovenije podpisal viceguverner, ki je bil v tistem času imenovan za namestnika guvernerja. To je bil po naših informacijah Janez Fabjan, zdaj zaposlen v državni Abanki. Danes nam ni odgovoril na vprašanje, kako se je to določilo v pogodbi o zaposlitvi njegovega nadrejenega sploh pojavilo.

Neskladna s samim namenom odpravnine

Glede Jazbečeve odpravnine se pojavljata dve dilemi. Prva je, kot rečeno, povezana z domnevno spornostjo določila o odpravnini v sami pogodbi o zaposlitvi guvernerja, druga pa je z dilemo o neskladju s samim namenom instituta odpravnine iz zakona o delovnih razmerjih. »Osnovni namen zakona o delovnih razmerjih je, da zaščiti ranljivejšo stran, to je zaposlenega. Zakon določa odpravnino za razloge, ki niso prostovoljni in ne predvideva odpravnin, ko se zaposleni sam odloči, da odide. Lahko pa se v pogodbi o zaposlitvi seveda določi drugače. A, v tem primeru, je zadeva podobna, kot če bi na primer minister za delo ob koncu mandata ali vmes, če bi ga prekinil prej, dobil odpravnino v višini 60 tisočakov. Primer guvernerja Boštjana Jazbeca je v kontekstu vseh razmer v družbi, milo rečeno, kočljiv. To je tudi problem tistega, ki je takšno pogodbo o zaposlitvi podpisal,« poudarja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.





Odvetnik Šercer opozarja tudi na nevzdržnost prakse, da v Banki Slovenije samim sebi postavljajo pravila (pravice) in samim sebi (oziroma drug drugemu) podpisujejo pogodbe. Bi računsko sodišče, ki mu še ni uspelo opraviti revizije Banke Slovenije, takšno pogodbo o zaposlitvi problematiziralo? Na računskem sodišču so kratki. »Do dilem, ki jih izpostavljate, se računsko sodišče do zdaj v reviziji še ni moglo opredeliti,« poudarjajo. Banka Slovenije je državnim revizorjem zvezala roke, saj je pred ustavnim sodiščem začela postopek za presojo ustavnosti zoper odločitev državnega zbora, da je tudi Banka Slovenije - kot vsi drugi uporabniki javnih sredstev - zavezana nadzoru nad pravilnostjo in smotrnostjo svojega poslovanja.