Vrh gospodarstva jutri o ukrepih za ambiciozne cilje do 2025

Ljubljana - Jutrišnji vrh slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju bo namenjen iskanju formule uspeha za gospodarsko odličnost. Na šestih področjih, kjer smo zdaj najmanj konkurenčni, organizatorji iz GZS predlagajo 30 ukrepov in sprememb, ki bi Sloveniji do leta 2025 omogočili napredovanje s 35. na 25. mesto na globalni lestvici konkurenčnosti WEF.

Postavljeni številčni cilji za prihodnjih šest, sedem let so ambiciozni: neto dodano vrednost na zaposlenega naj bi povečali z dobrih 43.000 (v 2017) na 60.000 evrov, povprečno mesečno bruto plačo zvišali z nekaj čez 1600 na 2300 evrov, izvoz blaga in storitev pa dvignili z dobrih 35 na 50 milijard evrov.



Vse to naj bi dosegli s pomočjo ukrepov, ki naj bi izboljšali makroekonomsko in poslovno okolje, povečali učinkovitost trg dela, povečali razvitost finančnega trga, spodbudili inovativnost in izboljšali kvaliteto upravljanja podjetij. Udeleženci gospodarskega vrha bodo lahko glasovali za ukrepe in spremembe, ki se jim zdijo najbolj potrebni. Ob začetku zdaj že tradicionalnega srečanja jih bo sicer nagovoril Manfred Bergmann, novi direktor pristojen za Slovenijo v generalnem direktoratu za ekonomske in finančne zadeve (DG ECFIN) v evropski komisiji.

Gospodarsko razpoloženje navzdol, a je še visoko

Gospodarski vrh bo potekal v razmerah, ko se večajo tveganja in negotovosti v domači in mednarodni ekonomiji. Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji je bilo novembra za 1,5 odstotne točke slabše kot v oktobru in za 6,1 odstotne točke slabše kot v novembru 2017, vendar je še ugodno, saj je za dobrih enajst odstotnih točk višje od dolgoletnega povprečja, ugotavlja statistični urad (Surs).

Predvsem se je znižalo zaupanje v predelovalnih dejavnostih (za 1,2 odstotne točke). Negativna sta bila tudi vpliva kazalnikov zaupanja v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih. Pozitivno sta na mesečno spremembo vplivala kazalnika zaupanja v gradbeništvu in med potrošniki.

Tudi na letni ravni so na poslabšanje gospodarske klime najbolj vplivali nižji kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,7 odstotne točke), v storitvenih dejavnostih (za 1,8 odstotne točke), med potrošniki (za 1,2 odstotne točke) in v trgovini na drobno (za eno odstotno točko). Pozitiven je bil na letni ravni le vpliv kazalnika zaupanja v gradbeništvu (za 0,5 odstotne točke), še ugotavljajo na Sursu.

»Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji se je v zadnjih desetih mesecih nekoliko znižal, a je še vedno nad zgodovinskimi vrednostmi. V naslednjih mesecih pričakujemo, da bo zaupanje v storitvah in gradbeništvu ostalo visoko, v trgovini na drobno pa se bo izboljšalo, tudi zaradi višanja razpoložljivega dohodka gospodinjstev. V predelovalnih dejavnostih lahko pričakujemo morda še mesec ali dva poslabševanja razpoloženja, potem pa bi se lahko stabiliziralo, razen če ne pride do uresničitve katerega od večjih tveganj za evropsko izvozno gospodarstvo,« ocenjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Se Nemčija ohlaja?

Gospodarsko razpoloženje se že tretji mesec zapored slabša tudi v naši največji gospodarski partnerici Nemčiji, ugotavlja münchenski Ifo in dodaja, da se nemško gospodarstvo ohlaja. Oba kazalnika, slovenski in nemški, »sta anketna, ažurna ter usmerjena naprej, kar pomeni, da dobro pojasnjujeta gospodarsko dinamiko vsaj v naslednjih nekaj mesecih,« pravi sogovornik.

Nemški kazalnik nakazuje, da naj bi se nemška gospodarska rast v zadnjem četrtletju ohladila na 0,3 odstotka. Razpoloženje predelovalne dejavnosti se še naprej slabša, kar se povezuje s prehodom na nove teste dizelskih vozil in neznankami okoli trgovinskih napetosti z ZDA in brexitom.

»Med slovenskimi predelovalnimi dejavnostmi padec naročil čutijo nekateri proizvajalci komponent, ki so v začetku ali sredini avtomobilske verige. Vprašanje je, ali so ti negativni trendi (zadnja dva, tri mesece) začasni ali morda dlje trajajoči. Za zdaj še ne moremo potrditi domnevo, da bodo trajali dlje časa,« še pojasnjuje Ivanc.