Pomembni projekti z vladnega seznama so težki 7,7 milijarde evrov

Vlada je na podlagi interventnega zakona določila seznam pomembnih investicij, ki so ključne za zagon gospodarstva po epidemiji. Bistveni del je koordiniran sistem in s tem pospešena obravnava postopkov, povezanih s temi investicijami, je povedal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. 

Namen zakona je pospešiti začetek izvedbe del investicij, ki so pripravljene, imajo tudi zaprto finančno konstrukcijo, a stojijo zaradi birokratskih zapletov na tem ali onem uradu oziroma ministrstvu, je povedal Vizjak: »Gre za pomembno sporočilo gospodarstvu, da si aktualna vlada želi spodbujati investicijski cikel in da so v Sloveniji zaželeni vsi, ki želijo vlagati v okoljsko sprejemljive projekte.«

Projekti s seznama, vseh je 187, so skupaj vredni 7,7 milijarde evrov. Na seznamu je za 310 milijonov evrov projektov s področja okolja, 650 milijonov evrov energetskih projektov, prometni projekti so težki 4,5 milijarde evrov, projekti iz regionalnega razvoja (zdravstvo, šolstvo, kultura) pa več kot dve milijardi evrov, je predstavil Vizjak. Od tega je okoli četrtina zasebnih sredstev, preostalo so državna in evropska sredstva.
 

Nove železnice in širše avtoceste

Na seznamu je 70 prometnih projektov v skupni vrednosti 4,5 milijarde evrov. Med drugim več odsekov tretje razvojne osi. Prvi del severnega odseka tretje razvojne bi se lahko začel graditi septembra, če ne bo pritožb. Med avtocestnimi projekti omenimo še razširitev odseka Kozarje – Koseze ter avtocestnih vpadnic s Primorske in Štajerske v Ljubljano. Železniški odseki so našteti tisti, ki se že izvajajo, pa tudi tivolski lok, nova gorenjska proga, potniški center Ljubljana naj bi se začel graditi leta 2023 …

Na seznamu je tudi drugi tir med Koprom in Divačo. Na vprašanje, ali mora vodstvo 2TDK razveljaviti razpis za dela na drugem tiru, da bi vanj lahko vključila evropske smernice, kot določa zakon o odpravi ovir za pomembne investicije, je Vizjak odgovoril, da je to odločitev tistega, ki je razpis objavil, ne ministrstva za okolje.
 

Okolje in energetika

S področja okolja je na seznamu 22 projektov v skupni vrednosti 310 milijonov evrov. Med drugim gre za protipoplavne ureditve in vodovode, tudi istrskega, ki je predviden za gradnjo leta 2022 in kasneje.

Energetskih projektov je 19, njihova vrednost je 650 milijonov evrov. Hidroelektrarna Mokrice naj bi se začela graditi še letos, prihodnje leto odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke. Na seznamu je tudi drugi blok jedrske elektrarne. To ne pomeni, da se je država že odločila, da bo ta projekt naredila, se je pa odločila, da bo začela postopke umeščanja v prostor, je povedal Vizjak.


 

Zdravstvo, stanovanja, Magna ...

Med projekti regionalnega razvoja – teh je 76 in so vredni več kot dve milijardi evrov – najdemo projekte s področja zdravstva, šolstva, kulture, skrbi za starejše, stanovanjske gradnje, logistične in industrijske cone, lesno-predelovalne obrate, zapori … Na seznamu je tudi tovarna avtomobilov Magne v Hočah. Pri tej je zapisano, da je možen začetek del letos, a so včeraj iz Magne sporočili, da bodo proizvodnjo v že obstoječi lakirnici zamrznili, lahko do konca leta, o čemer več pišemo v spodnjem članku.

Omenimo še Narodno in univerzitetno knjižnico 2, ki naj bi se začela graditi prihodnje leto, ter novo sodno palačo v Ljubljani z letnico gradnje 2023. Med zdravstvenimi projekti pa so našteti prenova infekcijske klinike v Ljubljani prihodnje leto, nadomestna novogradnja infekcijske klinike v Mariboru ter nova klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
 

Kaj predvideva zakon?

Poslanci so konec maja sprejeli interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19, ki predvideva, da bo vlada sprejela seznam pomembnih investicij. Te bodo imele prednostno obravnavo pri pristojnih organih, tudi v primeru upravnih sporov proti upravnim aktom.

Na ta način naj bi država zagotovila, da ti projekti čim prej stečejo in pomagajo zagnati gospodarstvo po koronski krizi, spodbuditi gradbeni sektor in prispevati k učinkovitemu črpanju sredstev, ki bodo na voljo v okviru EU, tako iz posebnega instrumenta za okrevanje in odpornost kot iz prihodnjega večletnega proračuna Unije.

Zakon so pripravili na okoljskem ministrstvu. Kot je v predstavitvi zakonskega predloga povedal minister, med tovrstne prioritetne investicije sodijo npr. predvidene in že javno znane naložbe v cestno in železniško infrastrukturo, nekateri veliki energetski projekti pa tudi določene prednostne večje naložbe na drugih področjih.