Visa za krepitev digitalnega plačevanja

Našo državo bo Visa skupaj s partnerskimi bankami s triletnim programom »Slovenija plačuje digitalno« pomagala še bolj približati digitalni družbi.

Omenjeni program predstavlja podporo digitalnemu poslovanju mikro, malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Program je del stalne zaveze, ki jo je Visa sprejela leta 2020. Z njo želi podpreti osem milijonov mikro, malih in srednje velikih podjetij po Evropi, da bodo lahko zagotavljala digitalna plačila in pripomogla k hitrejšemu razvoju digitalnega gospodarstva.

Kot je na predstavitvi pojasnila direktorica podjetja Visa za Slovenijo Alenka Mejač Krassnig, so se pobudi pridružile tri partnerske banke, Banka Intesa Sanpaolo, NLB in Nova KBM. Program pa je odprt tudi za druge banke in ostale ponudnike digitalnih plačil. »S tem programom želimo pomagati mikro, malim in srednje velikim podjetjem razviti svoj posel in povečati prihodke, potrošnikom pa omogočiti izbiro načina plačevanja in poslovanja, ki je za razvoj digitalne družbe izredno pomembna,« je dejala zbranim.

Subvencioniranje stroškov poslovanja

Skupaj s partnerji bodo sodelujočim podjetjem, kot je še pojasnila, omogočili subvencioniranje stroškov poslovanja in uporabe POS terminalov. »Podjetja bodo lahko najmanj devet mesecev brezplačno uporabljali POS terminal. Programu pa se lahko pridružijo podjetja, ki v zadnjem letu niso omogočala sprejemanje digitalnih plačil,« je še dodala Alenka Mejač Krassnig.

Po podatkih raziskave Potrošniške preference o načinih plačevanja iz leta 2022, ki je vključevala osem držav iz CEE regije (vključno s Slovenijo), se je kar 37 odstotkov Slovencev že znašlo v situaciji, ko ni imelo možnosti digitalnega plačevanja, saj POS terminalov na plačilnem mestu ni bilo na voljo.

»Digitalna plačila pomagajo mikro, malim in srednje velikim podjetjem povečati prihodke, upravljati svoje poslovanje in pridobiti dostop do drugih finančnih storitev. Sprejemanje digitalnih plačil lahko številnim podjetjem omogoči tudi dostop do večjega števila potencialnih strank prek hitro rastočih kanalov elektronskega poslovanja, vključno z izpostavljenostjo mednarodnim trgom,« je dejal Catalin Cretu, generalni direktor za Romunijo, Hrvaško, Slovenijo in Bolgarijo pri družbi Visa.

Kot je še dodal, imajo ob uspehu malih podjetij od tega koristi vsi v regiji. »Pri Visi verjamemo, da so plačilne inovacije lahko pospeševalec digitalnega gospodarstva, ki je eden od stebrov evropskega poslovanja.«

Digitalna plačila so mnogim pomagala, da so med pandemijo s prehodom na spletno in brezstično plačevanje ostali v poslu, pa je med drugim poudarila Katarzyna Zubrzycka, vodja prodaje trgovcem in pridobiteljem za CEE regijo pri družbi Visa.  Po njenih besedah Visa že dolgo sodeluje s fintech podjetji in drugimi, da bi pospešila in razširila inovacije na področju plačil. Stalne inovacije, namenjene hitrejšim in varnejšim transakcijam, pa podjetju olajšajo poslovanje in izboljšajo uporabniško izkušnjo.

Slovenija najbolj vezana na gotovino

Evropska centralna banka (ECB) pa je naredila analizo plačevanja potrošnikov v letu 2016, 2019 in 2022. In Slovenija je med državami, ki so najbolj vezane na gotovino, tako na prodajnih mestih kot med fizičnimi osebami, je na okrogli mizi opozorila predsednica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. »Na prodajnih mestih je kar 60 odstotkov transakcij fizičnih oseb opravljenih gotovinsko. To Slovenijo uvršča na neslavno tretje mesto v EU po uporabi gotovine. A potrošniki jasno izražajo željo, da bi plačevali digitalno. To pomeni jasno sporočilo vsem deležnikom, od bančnih ponudnikov, prodajalcev do nenazadnje državo,« je dejala Zadravec Caprirolo.

V Sloveniji so nekatera podjetja zelo napredna pri digitalizaciji, medtem ko so nekatera pri tem še zelo zadržana, pa je poudarila Ajša Vodnik, direktorica ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji AmCham. In ob primeru brezgotovinskega plačevanja na Danskem izpostavila, da digitalizacija in brezgotovinsko plačevanje nista več prihodnost, temveč sedanjost.

Največ zanimanja za to pobudo v Novi KBM pričakujejo v storitveni dejavnosti, predvsem s strani samostojnih podjetnikov. Slednji namreč, kot je dejala Silvia Birla, potrebujejo spodbude, da bodo ugotovili, da jim digitalno poslovanje lahko zmanjša stroške in poveča obseg posla. »Že opažamo spremembe na bolje v storitvenih dejavnostih in manjših trgovinah, ki so že začele več uporabljati digitalno plačevanje.« Ob tem pa je Simon Steiman, pomočnik člana uprave NLB, dodal, da bo treba spremeniti miselnost trgovcev, da je gotovina najcenejša, saj se bo s tem spremenilo tudi obnašanje ljudi.