Veliko podatkov pri napovedih lahko pomaga, lahko pa zavede

Napovedovanje prihodnosti je lahko zelo donosen posel. Zlasti če se v napovedih ne motiš. Hrvoje Stojić, prognostik v Addiko banki, ki je zadnja leta prejel več nagrad za natančnost svojih napovedi in je zadnje čase zelo »vroča roba«, nam je pojasnil svoj pogled na podatke in svet.
 

Prejeli ste priznanje najboljši prognostik za Slovenijo in Srbijo. Kaj vam to pomeni?

Novih mednarodnih nagrad za natančnost naših napovedi smo vedno veseli, zlasti če gre za trge, kjer je Addiko banka fizično prisotna. Najpomembneje je, da stranke banke pridobijo dodano vrednost, ko te informacije uporabljajo pri določanju lastne strategije in upravljanju poslovanja.

Verjetno je lepo biti prognostik, dokler so vaše napovedi točne. Kaj pa se zgodi, če se konkretno zmotite? Kako pogosto se pravzaprav (z)motite?

Ekonomisti, skupaj z mano, se dobro zavedajo pomanjkljivosti gospodarskih napovedi. Ampak druge možnosti ni, vedno znova jih je treba pripravljati, saj ljudje brez njih ne morejo živeti – vse odločitve podjetij temeljijo na pogledu v prihodnost, na v prihodnost usmerjene predpostavke. Ljudje jih potrebujejo tudi zato, ker z njimi natančneje utemeljijo kakšne druge odločitve. Če gre kaj narobe, lahko vedno okrivijo »strokovnjaka«. Prav tako ne gre vedno zgolj za natančnost napovedi. Po mojem mnenju so najboljše napovedi tiste, ki premorejo dodano koristno razlago, in tiste, ki spodbujajo razmišljanje. Uporabnikom naj bi namesto golih informacij ponudile tudi nekakšen okvir za razmišljanje.

Koliko vam pri delu pomaga sodobna tehnologija? Uporabljate tehnologije množičnih podatkov in napredne analitike?

Nelinearni odnosi med podatki so velika težava za napovedovalce. Težko jih je modelirati in še težje napovedati. To je še posebno skrb vzbujajoče, ker mnoge nove digitalne tehnologije že kažejo svoj potencial eksponentne rasti. Manjše začetne napake v napovednem modelu lahko v tem primeru v nadaljevanju hitro pripeljejo do ogromnih napak. To še toliko bolj velja za trge v regiji jugovzhodne Evrope, kjer lahko politična dinamika in druge asimetrične informacije pogosto določajo gospodarske smernice.

V takšnem okolju Nassim Taleb v svoji knjigi z naslovom Antifragile zagovarja neuporabo napovedi. Namesto na napovedi se velja osredotočiti na nenapovedne oblike odločanja, kjer iščemo možnosti izbire, ki so pozitivna posledica nepričakovanih sprememb, torej kdo in zakaj bo imel aktivno korist od njih. Na žalost je to laže reči kot storiti in zdi se, da so mnoga podjetja paralizirana z negotovostjo, ne pa tehnološko evforična. Kljub temu tehnološki napredek ni povsem nepredvidljiv. Moorov zakon, ki pravi, da se računalniške zmogljivosti podvojijo vsaki dve leti, se je izkazal za izjemno natančnega.

Oddelek ekonomskih raziskav, ki ga vodite v skupini Addiko, se osredotoča na analize gospodarstev in ključnih dogodkov v regiji jugovzhodne Evrope. Veljajo zanjo kakšne posebnosti ali pa je vendarle primerljiva z regijama osrednje ali zahodne Evrope?

Države jugovzhodne Evrope so precej heterogene glede ravni finančnega bogastva, denarne politike, članstev v različnih trgovinskih organizacijah, depeše kreditnih trgov ... Eden njihovih glavnih gonilnikov je precej podoben naprednejšim državam srednje in vzhodne Evrope, in to je pričakovana dolgoročna konvergenca proti zahodnoevropski ravni. K sreči se je povpraševanje po naložbah v evrskem območju od finančne krize povzpelo na najvišje ravni, zato je razumno pričakovati, da bo privedlo do povečanja neposrednih tujih naložb v regijah srednje in vzhodne Evrope ter jugovzhodne Evrope glede na privlačnost posamezne države. Regija srednje in vzhodne Evrope je dobro pozicionirana za prilive neposrednih tujih naložb bližnjih držav, saj opažamo tudi tendence proizvodne industrije po predaji stvari v zunanje izvajanje. Drznil bi si reči, da so geografske povezave, visoka kakovost človeškega kapitala in produktivnost naše glavne prednosti v primerjavi s Kitajsko in Indijo, sredstva EU pa le še dodatno pomagajo.

Zelo uspešni ste pri zaznavanju področij rasti. Vam bo – predvsem kako uspešno in pravočasno – uspelo zaznati tudi konec sedanjega cikla rasti? Lahko že ocenite, kdaj nam grozijo nove gospodarske težave in zakaj?

Svetovno gospodarstvo je do pred kratkim dobro delovalo, vendar se postopoma veča zaskrbljenost pred morebitno splošno trgovinsko vojno. Dodatni vzroki za zaskrbljenost so povezani s politiko EU glede Nemčije in Italije, težkim slovesom Velike Britanije (brexit), vprašanji priseljevanja in potencialnim ohlajanjem kitajskega gospodarstva. Posledično zdaj obstaja veliko večja verjetnost po nazadovanju globalizacije, ne nazadnje imajo tudi nedavni populistični trendi svoje korenine v temeljnih makroekonomskih vprašanjih, kot so manjšanje realnega dohodka, vse večja neenakost in še vedno velika trgovinska neravnovesja. Čeprav so omenjeni temni oblaki letos povzročili upad rasti BDP v območju evra za pol odstotne točke (na približno dva odstotka) in ogrozili zaupanje vlagateljev, povečali negotovost in zavrli rast porabe gospodinjstev, rast BDP še vedno ostaja nadpovprečna. Poganjajo jo stabilno domače povpraševanje, ugodna zunanja trgovina in še vedno zelo ugodni finančni pogoji ter bolj pomenljive davčne spodbude. Škodljivi vplivi, ne nazadnje tudi v kombinaciji s prej omenjenim tveganjem izbruha trgovinskih vojn, bi gotovo lahko občutno zavrli rast po svetu.

Trumpova »trgovinska vojna« očitno utegne zanihati ves svet. Kako odporni smo nanjo v Sloveniji? Ne nazadnje pogosto slišimo, da če kihne Nemčija, se prehladimo tudi mi …

Nedavni podatki zaupanja gospodarstev, ki so v zadnjih letih postala veliki uporabniki svetovne trgovine (na primer Nemčija), v preteklih mesecih kažejo relativno veliko izgubo dinamike rasti. Negotovo globalno trgovinsko okolje in politična mlahavost EU skupaj z višjimi cenami nafte in močnim evrom zmanjšujejo pritisk na zunanje povpraševanje. Pričakujem vztrajnost domačega povpraševanja v navezi z zelo ohlapnimi monetarnimi pogoji, ki bodo podprli stalno nadpovprečno rast slovenskega gospodarstva vsaj do konca letošnjega leta.

Kakšno srednjeročno prihodnost napovedujete slovenskemu gospodarstvu?

Srednjeročna ali potencialna rast slovenskega gospodarstva se bo morda gibala med 2,5 in tremi odstotki, kar bo približno dvakrat več od povprečja gospodarstev v evrskem območju. K nadpovprečni rasti slovenskega gospodarstva bodo največ prispevali povečana konkurenčnost izvoznikov, sprejemanje novih tehnologij, vedno bolj raznovrsten izvoz (ki je tudi manj občutljiv na spremembe v gospodarskih ciklih) in vključevanje v svetovne dobavne verige z visoko dodano vrednostjo. Pričakujem tudi hitrejšo rast plač na zaostrenem trgu dela. Zasebna potrošnja naj bi se povečala za okoli 2,5 odstotka, predvsem zaradi boljšega zaposlovanja, pozitivnih pričakovanj in naraščajočega razpoložljivega dohodka.

Ste človek, ki očitno vidi in razume stvari bolje od povprečnega direktorja. Kaj bi vi spremenili v vodstvu slovenskih družb, da bi te poslovale še bolje?

Slovenska podjetja so se pokazala kot še boljši izvozniki, a bo po mojem mnenju morda treba razmisliti o strateških partnerstvih s tujimi podjetji, s katerimi bi si zagotovili trajnostno rast v vse bolj negotovi prihodnosti. Pozitivno je, da imajo slovenska podjetja še naprej na voljo rekordno majhne stroške financiranja skupaj s črpanjem denarja iz različnih skladov.

Delate v banki. Kako ta vaše napovedi uporablja pri ocenjevanju prihodnje uspešnosti podjetij in projektov, ki se pri njej potegujejo za financiranje?

Gospodarske napovedi so zanesljiva podpora pri poslovnem načrtovanju (projekcije gibanja tečajev tujih valut in obrestnih mer), strateški presoji, oceni tveganja in analizah industrij v regiji jugovzhodne Evrope. Včasih od banke prejmem tudi specifična vprašanja o prihodnjem razvoju finančnih trgov in posameznih industrijskih področjih.

Na katere podatke se najpogosteje opirate pri analizi posameznih podjetij oziroma projektov? Kako v svojih napovedih upoštevate različne nove tehnologije in njihov vzpon?

Več podatkov ko imamo na voljo, lažje preverimo ustreznost svojih napovedi, vendar to še ne pomeni, da je posedovanje večjih količin podatkov vedno tudi boljše. Gospodarske prognostike, ki jih je svetovna finančna kriza že spravila v zadrego, zdaj straši še nova generacija podatkovnih znanstvenikov. Pojav masovnih podatkov in tehnologij strojnega učenja je močno povečal zmogljivosti napovedovanja, a hkrati bi lahko bili zmogljivi novi programi v napačnih rokah zelo nevarni. Napovedna analitika je v resnici orodje za pripravo mikroekonomskih napovedi.

Povedano drugače: medtem ko več spremenljivk lahko privede do več korelacij, je težava to, da se s tem povečuje tudi delež napačnih ali zavajajočih povezav. Zato je ključno, da se podatki postavijo v ustrezen kontekst, preveri njihova kakovost, razumejo vprašanja, na katera poskušamo odgovoriti, in loči signal od šuma. Ugotovitev, zakaj se posamezne stvari dogajajo, je bistvena za razvoj boljših napovedi. Poleg tega je razlikovanje med tveganjem in negotovostjo ključno. Več podatkov v negotovih časih lahko ustvari vtis, da imamo opraviti z obvladljivimi tveganji, vendar ni nujno tako. V takšnih situacijah lahko že preprosta ocena »čez palec« da boljše rezultate kakor kompleksne tehnike napovedovanja. Pa še občutno hitrejša in cenejša je.

Kako težko je podjetjem in drugim organizacijam prodajati makroekonomske analize in napovedi? Mar v njih prepoznajo dodano vrednost?

Končni pokazatelj je vedno zadovoljstvo strank s storitvami, ki smo jim jih zagotavljali. Že od leta 2012 izvajamo redne raziskave zadovoljstva strank in te nam govorijo, da so zadovoljne s prejetimi informacijami. Rad bi izkoristil to priložnost, da se zahvalim številnim strankam in zunanjim sodelavcem, od katerih se hkrati tudi mi učimo.