V sodobnem izobraževanju poudarek kompetencam

Mladi v okviru poklicnega in strokovnega izobraževanja morajo danes pridobiti veščine, ki bodo omogočile, da bodo sposobni delati na različnih področjih, da bodo fleksibilni. To bo eden od pomembnih ciljev modernizacije srednjega poklicnega in višješolskega izobraževanja, ki že poteka, ključno pa bo, da bo zaživela tudi v učilnicah.

Če je v preteklosti poklicno in strokovno izobraževanje temeljilo na tem, da so mladi pridobili poklicne kvalifikacije, torej, da so na trg dela vstopili dobro usposobljeni, danes poskuša ujeti ravnotežje med splošnimi in poklicnimi kompetencami, sta se strinjala gosta podkasta Moč gospodarstva Lidija Goljat Prelogar, ravnateljica Strokovne gimnazije, ki deluje v okviru Šolskega centra Kranj in Gregor Mohorčič, direktor Centra za poklicno izobraževanje (CPI).

»Nujno je, da poklicno in strokovno šolstvo sodeluje s trgom dela. Ta nam sugerira aktualne potrebe pri posameznih poklicih ter tudi o poklicih prihodnostih in seveda, kakšni standardi so potrebni za ta dela. Na osnovi teh poklicnih standardov potem mi kot nacionalna institucija skrbimo za razvoj izobraževalnih programov,« je pojasnil Gregor Mohorčič, ob tem ima pomembno mesto tudi razvoj osnovnih kompetenc, kot so bralna in matematična pismenost, učenje učenja in kritično razmišljanje. Zasnova kurikula v poklicnem in strokovnem šolstvu omogoča prožnost, šole se lahko v okviru odprtega kurikula prilagajajo trgu dela in ugotavljajo, kaj bi lokalno okolje potrebovalo in tako opremijo mlade za trg dela.

Lidija Goljat Prelogar je pripomnila, da so spremembe šolskega sistema z njenega vidika, kot ravnateljice sicer tehniške gimnazije, kjer poleg gimnazijskega programa ponujajo znanja s področij elektrotehnike, strojništva in računalništva, dogajajo prepočasi.

»Strinjam se, da je šolski sistem po vsej verjetnosti eden najbolj stabilnih sistemov naše družbe in sem tudi prepričana, da je dober. Vendar imamo neke, morda preživete, občasno celo zastarele koncepte in tu imamo izziv. Kar naše dijake naučimo in odnesejo naprej na fakulteto in na trg dela, so neki koncepti. Torej, da pridobijo osnove programiranja, osvojijo osnovne koncepte mehanike, fizike … – to ves čas ostajajo enake – ter da znajo razmišljati. Tu pa so pomembne kompetence. Namreč, po vsej verjetnosti bo takrat, ko bodo vstopili na trg dela, znanje, ki ga pridobivajo, že nekoliko zastarelo, saj se tehnologija hitro razvija. Pomembno je, da jih opremimo s kompetencami, da bodo razumeli, da se bodo morali vse življenje izobraževati, delati v timih, sodelovati.« Kot je dejala, dijake na kranjski tehniški gimnaziji spodbujajo k inovativnosti in razvijanju podjetniških kompetenc, za kar imajo različne projekte, pridobivajo lahko izkušnje nastopanja, spoznavajo inženirske poklice v praksi, s podjetji tudi sodelujejo v projektih.

Spremembe v izobraževanju

Eden od ciljev projekta modernizacije srednjega, poklicnega in višješolskega izobraževanja, ki ga na CPI vodijo tudi s podporo kohezijskih sredstev, je večji poudarek pridobivanju kompetenc. Zdaj so zelo v ospredju digitalne in tiste, vezane na trajnostni razvoj, a pomembne so tudi ostale, ki omogočajo celovit razvoj mladega človeka, da bo pripravljen tako na trg dela kot na nadaljnji študij. Hkrati želijo ohraniti stvari, ki so se izkazale kot dobre. To je na primer trojna zasnova kurikula, ki je sestavljen iz splošnega, posebnega in odprtega dela, ki pa vseeno potrebuje določene izboljšave.

»Dejstvo pa je, da se spremembe vedno realizirajo v praksi, ne z dokumenti. V šolskem prostoru smo prevečkrat obremenjeni s trenutnimi praksami, na področju poklicnega in strokovnega šolstva morda še najmanj,« je opozoril na pomembno vlogo učiteljev, ki morajo biti ustrezno usposobljeni. Kot je dodala Lidija Goljat Prelogar, je pomembno, da ravnatelj dobro pozna šolsko zakonodajo in tako ve, koliko avtonomije si lahko vzame. »Mi vse, kar sem naštela prej, izvajamo ob rednem šolskem delu, to pa zato, ker to lahko počnemo in ker je dobro za dijake, nikjer pa ne piše, da moramo, tudi zaradi tega nimamo večjih plač, zdi pa se nam pomembno, da mladim to ponudimo,« je dejala.

Že do konca letošnjega leta bo pripravljenih pet pilotnih programov s področja medijske tehnike, zdravstva in farmacije, prihodnje leto pa še preostalih 20 na področju srednjega in šestnajst na področju višjega šolstva.

Informiranje in odpravljanje predsodkov

Sogovornika sta se dotaknila tudi vprašanja privlačnosti tehniških poklicev. Po Mohorčičevih besedah je treba veliko napora vložiti v informiranje tako mladih kot njihovih staršev že v osnovni šoli, in to tudi o prednostih, ki jih prinaša prehoden šolski sistem v Sloveniji, ki omogoča študij tudi, če izobraževanje začnemo npr. v poklicni šoli.

Nekaj orodij na CPI že ponujajo, sogovornik pa je izpostavil tudi projekt spodbujanja odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki ga sofinancirata ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – Next Generation EU. V okviru tega promovirajo poklicno in strokovno izobraževanje s poudarkom na predstavljanju poklicev v praksi, med drugim z organizacijo tekmovanja Slovenia Skills. Kot je dejala Lidija Goljat Prelogar, je v zadnjih letih opazen trend povečevanja zanimanja tako za strokovne in poklicne izobraževalne programe kot tudi za tehniško gimnazijo. Čedalje več je tudi deklet, da bi se jih odločalo še več, pa lahko še veliko naredimo kot družba, z odpravljanjem stereotipov in spodbujanjem.