V nemški avtomobilski industriji se razpoloženje postopoma izboljšuje, tako pri proizvajalcih končnih izdelkov avtomobilov kot pri njihovih dobaviteljih
Medtem ko je indeks razpoloženja nemške avtomobilske industrije, kot ga meri ekonomski inštitut
Ifo iz Münchna, še julija znašal aprila znašal – 68,3 točke, se je v avgustu izboljšal na – 34,8 točke. Za občutek, ko je bila kriza najhujša, je aprila znašal – 87,2 točke, kar je bilo celo nekaj slabše kot aprila 2009, na vrhu poprejšnje finančne krize. Kot je zdaj slikovito dejal vodja njihovih raziskav
Klaus Wolhrabe, »je luč močneje posvetila v temno klet«.
Nekateri drugi kazalci v tej industrijski panogi dajejo sicer malce mešane znake. Prihodnja poslovna pričakovanja so se rahlo poslabšala, ta indeks se je z julijskih +40,9 točke znižal na +37,4 točke, podobno je z izvoznim pričakovanjem, rahlo nižji so tudi proizvodni načrti. Po drugi strani Ifo govori o nekoliko izboljšani knjigi naročil, tam se je ustrezni kazalec z julijskih +25,9 dvignil na +37,9 točke.
Wolhrabe je ob tem komentiral, da se pozna znižanje davka na dodano vrednost, da so se opravila prej odložena naročila, kar pa je šlo še vse iz poprejšnjih zalog. Dodal je, da je položaj na področju zaposlenosti še naprej zahteven in da podjetja, ki so poprej načrtovala odpuščanja, še naprej razmišljajo v tej smeri.
Kot je znano, se je dobršen del nemškega gospodarstva v preteklih mesecih zatekel k skrajšanemu delovnemu času, ta delež se je na podlagi podatkov podjetij, ki sodelujejo v anketi inštituta Ifo avgusta zmanjšal na 37 odstotkov (42 odstotkov v juliju), je pa še vedno precej visok v določenih proizvodnih panogah, med drugim tudi v avtomobilski industriji, kjer je avgusta znašal 65 odstotkov.
EU ostreje nad emisije
Od današnjega dne naprej ima Evropska komisija veliko večja pooblastila za lastno ukrepanje na področju morebitnih kršitev pravil na področju izpustov. O slednjem so doslej odločale le konkretne države članice, v kateri je bila izdana homologacija za določene pogone vozil, zdaj pa lahko to stori tudi neposredno komisija sama. Ta bo imela v namen preizkušanja dva popolnoma nova testna laboratorija, v kar so vložili 7 milijard evrov. EU bo lahko tako ob ugotovljeni kršitvi dovoljenih izpustov sama odvzela homologacijo in tudi neposredno zahtevala vpoklic vozil. Vse to so ukrepi v smeri preprečitve dogajanja, kot je bila dizelska afera, ki je izbruhnila pred 5 leti.
Prodaja avtomobilov se je zaradi pandemija v Evropi skoraj ustavila v aprilu in maju, se nato začela popravljati, a je bila na polletni ravni po podatkih
Acea v državah članicah EU in Efta še vedno za 38 odstotkov nižja kot v prvem polletju leta 2019. Hitreje je prodaja okrevala na Kitajskem, ki je za nemško avtomobilsko industrijo zelo pomemben trg, tam je bil polletni padec precej nižji. Seveda je pričakovanje, da bo letno povprečje z vsakim mesecem nekoliko manj rdeče, a na letni ravni naj bi bilo vsaj evropski minus še vedno nekje okoli ene petine.
Prodaja v Slovenija avgusta navzdol
Medtem ko se na poletne podatka za celotno Evropo še čaka, pa je nekaj že znanega vsaj za kakega od trgov. Nič kaj ohrabrujoč ni podatek za Francijo, kjer se je po ugodnem juniju in juliju (vpliv subvencij) prejšnji mesec po podatkih tamkajšnje panožne zveze
CCFA prodaja zmanjšala kaar za petino. Kaj pa Slovenija? Po prvih podatkih o prodaji novih avtomobilov, ki jih pripravlja družba
Ardi, je bilo avgusta v Sloveniji na novo registriranih 4357 avtomobilov, kar je bilo za desetino manj kot v lanskem osmem mesecu. Skupno je bilo letos na novo registriranih 38791 avtomobilov, kar je za slabih 23 odstotkov manj kot v osmih mesecih leta 2019. Prodaja je pri nas letos seveda najbolj zastala marca in aprila, se pobirala maja in še bolj junija, v juliju pa celo zrasla.
Komentarji