V krizi sprejeti ukrepi trajno spodkopavajo javne finance

Zdajšnja visoka gospodarska konjunktura zakriva slabšanje strukturnega položaja javnih financ. V krizi sprejeti diskrecijski ukrepi strukturne narave, ki niso povezani z epidemijo, bodo namreč v prihodnje stanje javnih financ slabšali za 2,2 odstotka BDP na leto, kar zgolj v letu 2022 pomeni okoli 1,2 milijarde evrov, ugotavlja fiskalni svet. 

Po mnenju sveta, ki ga vodi Davorin Kračun, »to pomeni realizacijo tveganj, na katera je fiskalni svet nazadnje opozarjal ob sprejemanju proračunskih dokumentov lani jeseni. Ob odsotnosti ustreznih kompenzacijskih ukrepov pa spodkopava tudi srednje- in dolgoročno vzdržnost javnih financ.«

Za vzdržnost javnih financ predstavljajo dodatna tveganja morebitne dodatne zahteve po dvigu plač v javnem sektorju zaradi sprejetih parcialnih dogovorov in predlagana dohodninska reforma, ki bi lahko v primeru realizacije omenjeni strukturni učinek tudi več kot podvojili.

Po mnenju fiskalnega sveta je vzdržnost financiranja pokojninske in zdravstvene blagajne ogrožena že na kratek rok zaradi sprejetih in morebitnih dodatnih ukrepov, ki bi vodili v dvig porabe ob odsotnosti reform. 

Slovenija sicer sodi v prvo polovico držav z največjim povečanjem dolga sektorja država od konca leta 2019, omenjeni dolg pa je konec septembra lani znašal 79,6 odstotka BDP.