V javni obravnavi predlog uvedbe minimalnega davka

Skladno z dogovorom članic EU o uvedbi minimalnega davka na prihodke podjetij iz lanskega leta so na finančnem ministrstvu pripravili predlog zakona o minimalnem davku, po katerem bi za velike domače skupine in mednarodne skupine podjetij s sedežem v Sloveniji uvedli novo obdavčitev. Državni zbor naj bi ga sprejel še pred koncem leta.

Članice EU so se o uvedbi minimalnega davka na prihodke podjetij, po katerem bodo morali biti letni prihodki posamezne skupine podjetij, ki bodo znašali več kot 750 milijonov evrov, obdavčeni z vsaj 15 odstotki, dogovorile na začetku lanskega decembra. Svet EU je nato 14. decembra 2022 sprejel ustrezno direktivo. Njen cilj je vzpostavitev skupnega okvira za globalno minimalno davčno stopnjo v Uniji na podlagi skupnega pristopa iz vzorčnih pravil Organizacije za sodelovanje in razvoj.

Države članice morajo direktivo v svoje nacionalne zakonodaje prenesti najpozneje do konca decembra letos. »Priprava predloga zakona je nujna,« je finančno ministrstvo zapisalo v predlogu zakona, ki je objavljen na spletnih straneh eUprave. Na komentarje bodo čakali do 16. julija.

Ključ do rasti so inovativni produkti z manj zaposlenimi

Zmanjševanje davčnega optimiranja

Predlog zakona kot najpomembnejšo rešitev uvaja nov sistem povrhnje obdavčitve. Pri tem so na ministrstvu upoštevali dogovor, da se z novim povrhnjim davkom obdavči vsakič, ko je dejanska davčna stopnja mednarodnega podjetja v določeni jurisdikciji nižja od 15 odstotkov. Z njim bodo torej obdavčeni presežni dobički vseh nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki so v Sloveniji.

Sistem bo veljal omejeno, to je za skupine z letnimi prihodki, višjimi od 750 milijonov evrov. To pomeni, da za veliko večino zavezancev ne bo sprememb, so zapisali na finančnem ministrstvu.

Na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujejo, da bo z novim davkom obdavčenih skupaj 184 multinacionalnih skupin. Skupna letna davčna obveznost družb, ki so del teh multinacionalnih skupin in so rezidenti v Sloveniji, je okoli 27 milijonov evrov. Ob uvedbi bo ta dodatna davčna obveznost v prvem letu predstavljala dodatne davčne prihodke državnega proračuna, pozneje se bo številka še zviševala, so izračunali.

Sicer pa že sam predlog zakona temelji na preprečevanju erozije davčne osnove in preusmerjanju dobička, kar prav tako pozitivno vpliva na javnofinančne prihodke. S tem se dolgoročno zmanjšuje možnost davčnega optimiziranja skupin podjetij prek različnih davčnih sistemov, kar omogoča pravičnejšo in bolj pošteno obdavčenje. Zakon naj bi se začel uporabljati za poslovna leta, ki bodo začela veljati 31. decembra letos.