Priložnosti za finančni sektor v nadaljnjem napredku digitalizacije

Razvit trg kapitala je dober in nujen za državo, saj krepi domače gospodarstvo in zagotavlja boljše pogoje zadolževanja. Strategija razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030 je vsekakor korak v pravo smer, pomembni in ključni pa bodo dejanja in rezultati, je v intervjuju med drugim povedal Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirike borznoposredniške hiše.

Kaj zdaj zaznamuje slovenski kapitalski trg? Kako razvit je in kaj bi navedli kot prednosti in kaj kot slabosti?

Na razvitost domačega kapitalskega trga zelo vplivata velikost države in raven državnih spodbud, tako regulativnih kakor davčnih, ki omogočajo višjo stopnjo razvoja. K temu prispevajo tudi mnogi geopolitični in gospodarski dejavniki. Res pa je tudi, da se podjetja v Sloveniji žal premalo zanašajo na domači trg kapitala za financiranje svojih potreb. Za razvoj kapitalskega trga je pomembno krepko razširiti nabor podjetij, ki izdajajo delnice in obveznice na domačem trgu. Spodbuditi je treba tako podjetja kakor širši krog vlagateljev, pri čemer je velik potencial v vključevanju prebivalstva, ki ima ob aktualni inflaciji visoke prihranke na nedonosnih bančnih računih, kjer komitenti pri domačih bankah ne dobijo zadostnih obresti na depozite.

Domači trg je sicer bolje razvit za trgovanje z lastniškimi deleži oziroma delnicami, še veliko pa je treba storiti na področju trgovanja z dolžniškimi vrednostnimi papirji, kot so obveznice, menice in komercialni zapisi. Verjamemo, da je v času dolgoročno višjih obrestnih mer primerno razviti trgovanje z dolžniškimi vrednostnimi papirji prek domače borze in ga približati širšemu krogu vlagateljev. Za povečanje trgovanja z delnicami in obveznicami je treba prebivalstvu približati možnosti vlaganja v te instrumente kot del dolgoročnega varčevanja, s krepkim poudarkom na stroškovni učinkovitosti in ob mnogo ugodnejšem obdavčenju kapitalskih donosov.

Prednost domačega trga za domača podjetja in za domače vlagatelje je ravno v njegovem potencialu združevanja široke množice financerjev oziroma vlagateljev s podjetji, ki to financiranje potrebujejo. Ta potencial že dolgo uživajo delničarji in izjemno kakovostna podjetja, ki na domačem trgu vsako leto izplačujejo visoke dividende. Mednje spadajo Krka, Petrol, Luka Koper, NLB, Triglav, Cinkarna Celje, Zavarovalna skupina Sava ter mnoga druga. Zaradi večjega števila dejavnikov, tudi demografskih, je čas, da se ta krog udeležencev razširi.

Moramo poudariti, da je razvit trg kapitala ključnega pomena za državo, saj ji omogoča, da se v pomembnem deležu zadolži pri domačih vlagateljih pod boljšimi pogoji kot pri tujih. To pomeni nižje stroške zadolževanja za državo, kar izboljša stanje javnih financ in zmanjša breme dolga. Poleg tega je razvit kapitalski trg pomemben vir financiranja za domače gospodarstvo, ki je bil doslej žal premalo izkoriščen. Ta vir financiranja spodbuja rast delovnih mest in razvoj, kar pa ima pozitivne učinke za državo, kot so gospodarska rast, večji prihodki, višji pobrani davki in izboljšanje blaginje za davkoplačevalce na splošno. Skratka, razvit trg kapitala je dober in nujen za državo, saj krepi domače gospodarstvo in zagotavlja boljše pogoje zadolževanja.

Marca smo dočakali težko pričakovano strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030, ki jo je pripravila vlada. Kako jo ocenjujete in kaj v njej morda pogrešate?

Če želimo nagovoriti čim širši krog podjetij za sodelovanje na domačem trgu kapitala, mora biti proces izdaje vrednostnih papirjev in trgovanja z njimi preprost ter s čim nižjimi stroški, ob ugodnih davčnih pogojih.

Če želimo nagovarjati prebivalstvo za vlaganje, pa moramo poleg nizkih stroškov trgovanja omogočiti še davčno ugodno rešitev za varčevalce, ki varčujejo v delnicah in obveznicah, ki bi spodbujala čim večji interes za trgovanje. Strategija razvoja trga kapitala v Sloveniji je vsekakor korak v pravo smer. Seveda pa bodo pomembni in ključni dejanja in rezultati.

Ali se vam je morebiti ob tem pojavila bojazen, da bo to ostala še ena neuresničena strategija? In kaj bi bilo dobro znamenje, da ne bo tako?

Strategij je bilo že veliko, a nič ni bilo uresničeno, in rezultat tega je, da smo po razvitosti kapitalskega trga v Evropi na zadnjem mestu. Oprostite, na predzadnjem. Za nami je še Bolgarija.

Sprejetje strategije je smiselno in ključno za državo, pa tudi v sklopu zavez evropskega načrta za okrevanje in odpornost (NOO), zaradi česa pripisujemo večjo verjetnost njeni uresničitvi. Dobro znamenje bi bilo, da bi po tem, ko bi strategijo proučili vsi ključni akterji, hitro sprejeli ustrezne ukrepe in dobro premišljene produkte za spodbudo razvoja domačega trga kapitala.

V strategiji je poudarek tudi na finančnem izobraževanju prebivalstva. Velja, da smo na tem področju Slovenci precej slabi. Katere so osnove finančne pismenosti in zakaj je za posameznika pomembno, da ima to znanje?

Finančno izobraževanje je pomembno in bo igralo ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju domačega trga kapitala. Finančno moramo izobraziti širše prebivalstvo in tudi vodilne kadre pri podjetjih, vključno z njihovimi finančnimi direktorji in lastniki, saj se premnogi na zavedajo priložnosti in jih nevede spuščajo. Najbolje je, da so člani Ljubljanske borze kakor tudi borza sama deležni spodbud za izobraževanje prebivalstva ter vodilnih kadrov in lastnikov podjetij. Vendar zgolj izobraževanje brez konkretnih davčnih spodbud in dejanske stroškovne učinkovitosti ne bo zaleglo.

Kakšni so vaši argumenti, zakaj vlagati na kapitalske trge?

Kapitalski trgi omogočajo potencial za dolgoročno plemenitenje premoženja. Poleg tega vlaganje nanje omogoča diverzifikacijo premoženja, kar zmanjšuje tveganje. Vlagatelji lahko razpršijo svoje naložbe med različne delnice, obveznice ali druge finančne instrumente, kar jim pomaga uravnotežiti donose. Vlaganje na delniški in obvezniški trg je v luči prenizkih obrestnih mer na depozite v bankah in visoke inflacije smiselna izbira. Pri prenizkih obrestih na depozite so donosi omejeni, kar pomeni, da vlagatelji težko ohranjajo korak z inflacijo, in s takim varčevanjem njihov denar izgublja vrednost.

Kapitalski trgi pa omogočajo potencial za višje donose v primerjavi z obrestmi na depozite. S pravilno razpršitvijo naložb med različne finančne instrumente na kapitalskih trgih, kot so delnice in obveznice, vlagatelji povečajo svoje možnosti za plemenitenje premoženja. Zato je vsaj delna alokacija denarnih sredstev posameznika na kapitalski trg, ki je reguliran in likviden, ustrezna in ob pravilni izbiri naložb skorajda nujna.

Kako bi lahko spodbudili prenos individualnih prihrankov iz bank v druge finančne naložbe, saj, kot vemo, je stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev še vedno visoka? Zakaj menite, da prebivalstvo trga kapitala še vedno ne prepozna kot priložnost?

Pristop k spodbuditvi prenosa individualnih prihrankov iz bank v druge finančne naložbe je večplasten. Vključuje izobraževanje in ozaveščanje, davčne spodbude, stroškovno učinkovitost, enostavnost finančnih storitev in popolno transparentnost ter zaščito vlagateljev. Ključnega pomena je, da se prebivalstvo bolj izobrazi o različnih možnostih naložb in tveganjih, povezanih s tem. Vsekakor pa jim je treba priti naproti z veliko ugodnejšo davčno obremenitvijo njihovih privarčevanih sredstev na kapitalskih trgih.

Vlagatelji pa morajo spremeniti pričakovanja do donosa, vsak preplah ni vzrok za panično prodajo vrednostnih papirjev, kakor tudi ni realno pričakovati zelo visokih letnih donosov (na primer 30 ali 40 odstotkov), če vemo, da se ta na delniških trgih v zadnjih dobrih 80 letih v povprečju giblje okoli osem odstotkov.

Vsak preplah ni vzrok za panično prodajo vrednostnih papirjev, kakor tudi ni realno pričakovati zelo visokih letnih donosov, če vemo, da se ta na delniških trgih v zadnjih dobrih 80 letih giblje v povprečju okoli osem odstotkov, pravi Igor Štemberger. FOTO: Borut Zivulovic/Bobo

Gospod Štemberger, večkrat ste že izpostavili, da bi država prebivalcem lahko ponudila dodatne oblike varčevanja za starost. Katere?

Že leta 2010 so dr. Aleš Berk Skok in drugi avtorji opravili študijo o možnostih za dodatno pokojninsko varčevanje, v kateri so poudarili pomen pokojninskega varčevanja na kapitalskih trgih. Mi smo v tistem času, skupaj z Ljubljansko borzo, predstavili možnosti takšnega varčevanja Agenciji za trg vrednostnih papirjev in ministrstvu za finance, vendar takrat niso imeli posluha za naše predloge.

Pred kratkim je bila sprejeta uredba o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP), s katero bodo pokojninski varčevalci v EU in Sloveniji dobili več izbire in prožnosti pri izbiri produktov individualnega pokojninskega varčevanja. Sprejeta je bila tudi že slovenska izvedbena zakonodaja glede PEPP. Ta naj bi pomagal usmerjati prihranke na kapitalske trge ter koristil naložbam in rasti v EU. Ilirika ima dolgoletne izkušnje s ponujanjem produktov v zvezi z individualnim upravljanjem premoženja, tako da bomo na področju PEPP strankam ponudili privlačne alternative obveznemu pokojninskemu varčevanju.

Kaj je prinesla digitalizacija malim investitorjem, katere priložnosti in težave so izšle iz tega?

V Iliriki smo imeli že leta 2019 v celoti vzpostavljen popolnoma digitaliziran sistem pristopa novih strank. Od takrat naše stranke brez obiska poslovalnice odprejo trgovalni račun in kupujejo ter prodajajo domače in tuje delnice in ETF na domala vseh svetovnih borzah.

Digitalizacija je sicer prinesla dostopnost, saj je širši populaciji odprla vrata do kapitalskih trgov. Mali vlagatelji zdaj lahko dostopajo do trgov in naložb prek spletnih platform, ki so zelo enostavne za uporabo in omogočajo enostavno izvajanje transakcij. Digitalizacija jim omogoča enostavno diverzifikacijo portfelja z vlaganjem v različne vrste sredstev, kot so delnice, obveznice, skladi ETF itd. Ob tem so digitalne platforme zmanjšale stroške trgovanja in vlaganja. Šibkost digitalizacije pa je predvsem v njeni brezosebnosti, kar smo pri Iliriki rešili z dostopnostjo naših borznih posrednikov po telefonu, ki so vlagateljem na voljo za pomoč pri uporabi trgovalne spletne platforme Ilirika Online. Seveda pa naše stranke, če želijo, vse posle lahko opravijo prek naših borznih posrednikov.

Strategija razvoja trga kapitala bo pomagala pri oblikovanju učinkovitejše infrastrukture za pretok kapitala v smeri projektov na področju trajnostnega razvoja. Je investiranje v trajnostni razvoj dobra poslovna priložnost?

Imamo pomisleke glede aktualnih načrtov na tako pomembnem in zahtevnem področju, ki se imenuje trajnostni razvoj. Čeprav je začetek nujen, se postavlja vprašanje, ali je ravno zdaj pravi trenutek glede na vojno v Ukrajini in trenutno geopolitično stanje. Posledica vojne v Ukrajini je bila delna vrnitev k premogu, kar kaže na možnost, da se podoben scenarij v prihodnje ponovi v večjem obsegu, in to kljub dobrim namenom, ki jih imamo vsi za prihodnost.

Pomembno vprašanje je, kaj pomenijo zelene zaveze in predpisi za evropsko gospodarstvo in prihodnjo konkurenčnost, še posebej če Kitajska, Indija in drugi ne spoštujejo enakih zavez. Ključno je zagotoviti, da te aktivnosti ne bodo pomenile prevelikih stroškov za evropska gospodarstva, prinesle pa bodo malo ali nič koristi. Tu se takoj postavi vprašanje, kako naj v takem okolju preživijo in se prilagodijo mala podjetja.

Da bi zaščitili naš planet, ljudi in živali, je ključno, da zeleni predpisi veljajo enako za vse in povsod. Predhodne analize stroškov in koristi vseh aktivnosti, povezanih z njimi, morajo biti javno objavljene, da bi zagotovili preglednost in pravičnost pri tako obsežnih in pomembnih investicijah, ki so namenjene trajnostnemu razvoju.

Sicer naše stranke ne povprašujejo po zelenih investicijah, ampak po donosu. Dobra poslovna priložnost mora imeti temelje v predvidljivosti rasti poslovanja, ob opredelitvi vseh poslovnih tveganj. Vlagatelji vedo, da pri investicijah prevzemajo določena tveganja, ki jih potem glede na pričakovano dobičkonosnost sami pretehtajo. Skratka, strategija poslovanja mora biti vedno ekonomsko upravičena, saj je le tako dobičkonosna. Projekte trajnostnega razvoja, ki bodo ekonomsko smiselni in imeli dobro opredeljena tveganja, bodo zasebni in institucionalni vlagatelji bolj verjetno financirali. Bodo pa morali ponuditi tudi višji donos.

Ali so v Sloveniji ustvarjene zadostne možnosti za to, da finančne družbe lahko investirajo v zelene projekte v gospodarstvu (in tudi javne) oziroma da jih lahko tudi spodbujajo?

V Sloveniji so bile ustvarjene nekatere možnosti za spodbujanje investicij v zelene projekte, kot je nacionalni energetski in podnebni načrt, ki vključuje cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje uporabe obnovljivih virov energije in izboljšanje energetske učinkovitosti. Ob tem slovenska vlada in drugi javni organi lahko zagotovijo krepke finančne spodbude in subvencije za zelene naložbe v gospodarstvu, kar bi se lahko dopolnjevalo s širšim krogom tako institucionalnih kakor malih in drugih zasebnih vlagateljev. Seveda zgolj, če bodo projekti ekonomsko zanimivi, ob ustreznih spodbudah. Tukaj nikakor ne sme iti le za marketinško potezo. Vzpostavljen mora biti temeljit in nezapleten nadzor nad porabo in implementacijo zelenih sredstev.

Kakšni investitorji bodo torej oblikovali prihodnost?

To je težko napovedati, saj je veliko odvisno od razpleta aktualnih globalnih napetosti. Prihodnost bo vsekakor oblikovala mešanica različnih vlagateljev, kjer lahko glede na raven povišanih fiskalnih politik pričakujemo višjo raven javnih investicij za prihodnjih deset let.

S pospeškom smo tudi priča menjavi generacij, kjer tisti, ki gredo v pokoj, dajejo nizko preferenco tveganju, torej jih vlaganje v nove, morda bolj tvegane zelene projekte ne bo kaj prida zanimalo, še posebej če lahko kupijo državno obveznico s štiri- ali petodstotnim donosom. Nadomešča pa jih generacija, ki je finančno mnogo šibkejša in tudi manj številčna. To bo samo po sebi dražilo kapital, zato je pomembno, da ima ta nova mlajša generacija dovolj primernih spodbud, vključno z ustreznim vodenjem pri vlaganju. Tu mi vidimo svojo pomembno vlogo.

Kaj pa so priložnosti in kaj ovire za finančni sektor?

Priložnosti za finančni sektor so v nadaljnjem napredku digitalizacije in finančne tehnologije. Svoj pečat bo v prihodnje pustila še rast trgov v razvoju, tukaj v ospredje vstopata trga Afrike in Azije, ki predstavljata velik potencial za globalni finančni sektor. Zaradi spreminjajočega se okolja lahko v prihodnje pričakujemo nekaj ovir pri vzpostavitvi regulativnega okolja, ob tem pa se je treba zavedati, da se z večjo digitalizacijo povečujejo tudi tveganja v zvezi s kibernetsko varnostjo.

Gospod Štemberger, Ilirika ponuja storitve borznega posredovanja, gospodarjenja s finančnimi instrumenti, storitve s področja podjetniških financ in izvedbe prevzemnih aktivnosti. S čim vse pa dopolnjujete svoj nabor investicijskih storitev v Sloveniji?

Ilirika doma dopolnjuje svoj nabor investicijskih storitev s produktom Modrega varčevanja, ki ga odlikujejo izjemno nizki stroški upravljanja, skoraj polovico nižji od stroškov pri vzajemnih skladih. Pri tem produktu gre za izjemno razpršenost v globalno gospodarstvo. Posameznik je izpostavljen dobičkonosnosti 1600 podjetij, razpršenih po vseh sektorjih gospodarstva in po svetu, od Evrope in Japonske, ki se kaže kot zanimiva tarča, pa do ZDA, ki je tradicionalna zibelka delniških trgov. Pri Modrem varčevanju gre za periodično investiranje v globalno ekonomijo, kjer je produkt namenjen celotnemu domačemu prebivalstvu, saj se na mesečni ravni lahko varčuje že z najmanj 50 evri.

Pri tem Ilirika ponuja storitve upravljanja premoženja za posameznike, družbe in institucionalne vlagatelje. To zadnje vključuje prilagojeno, aktivno upravljanje portfeljev in investicijsko svetovanje.

Sicer pa omogočamo tudi trgovanje z delnicami in obveznicami na Ljubljanski in drugih mednarodnih borzah. V sklopu trgovanja smo poznani po lastni spletni trgovalni platformi Ilirka Online.

Na področju podjetniških financ pa sodelujemo in svetujemo pri izdaji delnic in obveznic, poleg tega pa ponujamo celostne storitve pri poslih prodaj in nakupov podjetij, kjer smo dosegli izjemen tržni delež. Pri tem Ilirika ponuja vse storitve, povezane s prodajo in nakupi podjetij. To je zdaj še posebej aktualno pri lastnikih podjetij, ki nimajo nikogar, ki bi mu zapustili svoje podjetje v lastništvo ali upravljanje, zato želijo lastno dobičkonosno in uspešno podjetje prodati. Ilirika tu poskrbi za ves postopek in nabor množice kupcev, tako da se transakcija izpelje pod najboljšimi možnimi pogoji.