Zaradi posledic pandemije se stopnja brezposelnosti povečujejo zlasti v evrskem območju, podatki za Slovenijo se slabšajo, a ostajamo pod evrskim povprečjem.
Galerija
Brezposelnost se po Evropi hitro povečuje, tudi napovedi za letos niso obetavne. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Posledice pandemije in ukrepov za njeno zajezitev vplivajo tudi na število brezposelnih, ki v državah evrskega območja od marca naprej narašča in je prejšnji mesec preseglo 12 milijonov, povprečna stopnja brezposelnosti pa se je na ravni držav z evrom v maju povzpela na 7,4 odstotka, izhaja iz zadnjih podatkov evropskega statističnega organa Eurostata.
V Uniji kot celoti je bila sicer maja stopnja brezposelnosti nekaj nižja, 6,7-odstotna, brez zaposlitve pa je bilo po oceni Eurostata skoraj 14,4 milijona ljudi (700.000 več kot marca), od tega nekaj manj kot tri milijone mlajših od 25 let. Po napovedih ekonomskih inštitutov se bo število brezposelnih vsaj letos še povečalo.
V Sloveniji je maja število brezposelnih preseglo 90.000, stopnja anketne brezposelnosti pa je bila po podatkih Eurostata 4,8-odstotna, torej opazno višja kot februarja (4,2 odstotka), sicer pa smo pa obsegu brezposelnosti še vedno pod povprečjem evrskega območja in Unije. Najnovejše podatke o gibanju brezposelnosti in iskalcih zaposlitve za junij bo sicer zavod za zaposlovanje objavil jutri.
Znotraj Unije so po državah velike razlike: najvišjo, 14,5-odstotno stopnjo brezposelnosti imajo v Španiji, z najnižjo, komaj 2,4-odstotno pa se za zdaj ponašajo Čehi.
Eurostat sicer pri merjenju brezposelnosti uporablja metodologijo Mednarodne organizacije za delo (ILO), ki za brezposelne upošteva vse tiste, ki aktivno iščejo delo v zadnjih štirih tednih in so pripravljeni začeti delati v prihodnjih dveh tednih. Pri tem opozarja, da so ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 v Uniji izrazito povečali število prošenj za pomoč brezposelnim.
Sočasno pa mnogi tisti, ki so bili registrirani v agencijah za zaposlovanje, niso več aktivno iskali dela, bodisi zaradi ukrepov za zajezitev epidemije ali pa niso bili več razpoložljivi za začetek dela, ker so, denimo, morali skrbeti za otroke. To je, poudarja Eurostat, pripeljalo tudi do večjih razlik med številom registriranih brezposelnih in tistih, ki so brezposelni po definiciji ILO.
Komentarji