Umar za letos napoveduje 1,6-odstotno rast

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je jesensko napoved gospodarskih gibanj pripravil ob precej drugačnih predpostavkah kot pomladansko. Ob reviziji in precejšnjem znižanju ocene lanskega BDP so se opazno poslabšale razmere v mednarodnem okolju. To letos znižuje rast izvoza, nižja je tudi rast zasebne potrošnje.

Analitiki so napoved letošnje gospodarske rasti znižali z 1,8 na 1,6 odstotka, za prihodnje leto pa so jo zvišali z 2,5 na 2,8 odstotka. Pričakujejo, da se bo inflacija še umirjala, a počasneje kot v preteklih mesecih, ostala naj bi široko osnovana, do konca leta pa naj bi se medletno znižala s 6,2 na 5,4 odstotka.

Na Slovenijo kot majhno in odprto gospodarstvo precej vpliva ohlajanje v najpomembnejših partnericah, predvsem v Nemčiji, kjer je za letos napovedana recesija. Hkrati se zelo zmanjšuje tudi tuje povpraševanje. Na Umarju so že poleti ugotavljali poslabšana izvozna gibanja, v novi napovedi pa so za letos predvideli komaj opazno, le 0,1-odstotno rast izvoza, pa še to zgolj na podlagi rasti izvoza storitev. Blagovni izvoz naj bi se letos zmanjšal, prav tako tudi uvoz. Prihodnje leto pričakujejo okrevanje mednarodne menjave, ki naj bi se pokazalo že konec tega leta.

»Drugi pomembni vhodni podatek pa je BDP v letu 2022, ki je bil objavljen konec avgusta in je pokazal, da je bila gospodarska rast lani precej nižja, kot je bilo objavljeno februarja. Konkretno je bila gospodarska rast popravljena s 5,4 na 2,5 odstotka,« je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš. Po majski objavi Ajpesovih podatkov o lanskem poslovanju gospodarstva so pričakovali popravek lanske rasti navzdol, jih je pa presenetila velikost spremembe, ki je hkrati spremenila izhodišče za jesensko napoved.

Naša lanska gospodarska rast je bila nižja od povprečja EU, bruto domači proizvod leta 2022 je bil po reviziji za skoraj dve milijardi nižji od prvotne ocene Sursa, ta zaostanek pa naj bi se letos in v prihodnjih letih ohranjal in se le postopno zniževal. Precej drugačna je tudi sama struktura BDP, velik popravek je bil zlasti pri zasebni potrošnji, ljudje so lani več varčevali in manj trošili. Poleg tega se je lani celo nekoliko zmanjšala produktivnost oziroma dodana vrednost pri predelovalnih dejavnostih.

Nadaljevanje

rasti gradbeništva

V prihodnje na Umarju pričakujejo nadaljevanje visoke aktivnosti pri investicijah v zgradbe in objekte, tudi odpravljanje posledic avgustovskih poplav bo spodbudno vplivalo na aktivnost v gradbeništvu. Sicer pa ocenjujejo, da bo neposreden negativen vpliv poplav na aktivnost predelovalnih dejavnosti in transporta ter izvoza zgolj prehoden in – kljub veliki prizadetosti na lokalnih ravneh – na makroekonomski ravni ne bo velik.

Investicije v opremo in stroje bodo predvidoma manjše kot lani, ob hkratnem umirjanju aktivnosti v mednarodnem okolju in višjih obrestnih merah. Tudi rast zasebne potrošnje bo nižja kot lani, pričakujejo pa, da se bo v drugi polovici leta že zmerno povečevala. Na to naj bi vplivali visoka raven zaposlenosti, nadaljnja zmerna realna rast plač ter vladni ukrepi za blažitev rasti cen energentov in odpravo posledic naravnih nesreč, delno pa tudi nadomestitve poškodovanih trajnih in poltrajnih proizvodov v avgustovskih poplavah. Prodaja v trgovini bo letos nižja kot lani, nadaljevala se bo rast potrošnje storitev, povezanih predvsem s turizmom. Državna potrošnja bo višja kot lani, v drugi polovici leta bo k temu pripomoglo tudi povečanje izdatkov za blago in storitve v zvezi z odpravo posledic poplav.

Kar zadeva trg dela, na Umarju napovedujejo, da se bosta rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti do konca leta še umirjala. Število registriranih brezposelnih naj bi se z letošnjih 48.800 prihodnje leto znižalo na 46.600, zaostrene razmere zaradi pomanjkanja delovne sile pa bi lahko nekoliko ublažili ukrepi za lažje zaposlovanje tuje delovne sile. Bruto realna plača na zaposlenega, ki se je lani znižala za kar 5,5 odstotka, naj bi se letos povečala za odstotek, umirjeno pa naj bi se povečevala tudi v prihodnjih dveh letih.

Vpliv nižjega BDP na proračun

Na vprašanje Dela, kako bo nižji lanski BDP, ki ga je pokazala revizija Sursa, vplival na državna proračuna za prihodnji dve leti, ki ju te dni pripravlja vlada, je Maja Bednaš pojasnila, da »je jesenska napoved tudi uradno izhodišče za pripravo proračuna. Kar zadeva same [proračunske] prihodke, mi ne delamo teh projekcij. Če upoštevamo, da že imamo podatke o pobranih prihodkih za preteklo leto, ki se z revizijo niso spremenili, so za pripravo novih projekcij pomembne predvsem stopnje rasti. Prihodki so bili pač lani pobrani, res je bil BDP nižji, a izhodišče se v tem delu ni spremenilo. Seveda bo ministrstvo za finance lahko pojasnilo, kaj kažejo njihovi izračuni.«      

Izvozniki 2023. FOTO: Delo