Galerija
Umar še poslabšal napoved na 8,1-odstotni padec BDP
Velika negotovost in nevarnost, da bo gospodarski upad še večji.
Državni in evropski ukrepi ne bodo preprečili letošnjega upada realnega BDP, so pa ključni za blaženje negativnih posledic epidemije zaradi velikega in nenadnega izpada prihodkov gospodarstva in prebivalstva, je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš: FOTO: Jure Eržen/Delo
5. 5. 2020 | 22:58
6. 5. 2020 | 08:29
2:36
A+A-
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je že tretjič letos poslabšal gospodarsko napoved za Slovenijo. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se bo po sedanjih izračunih letos skrčil za 8,1 odstotka.
Umar je za potrebe priprave okvira za pripravo proračunov sektorja države in programa stabilnosti 2020 pripravil scenarij covid-19, april 2020, s katerim se je seznanila vlada. Globina letošnjega padca BDP in kasnejše okrevanje gospodarske aktivnosti bosta ključno odvisna od nadaljnjega poteka širjenja epidemije koronavirusa, njenega trajanja ter (sprejetih in bodočih) ukrepov v Sloveniji in drugih državah EU, so sporočili po seji vlade.
Pri sedanji napovedi je Umar upošteval ukrepe ekonomskih politik za omilitev posledic epidemije in predpostavlja postopno okrevanje gospodarstva, ki bi se začelo v juniju. Širjenje epidemije koronavirusa in njena zajezitev pa sta v tem trenutku neznanka, zato še vedno obstajata visoka negotovost in tveganje, da bo obdobje močno ohromljene gospodarske aktivnosti trajalo dlje, kot smo upoštevali v tem scenariju, in da bo upad BDP večji in trajnejši. Če bodo strogi ukrepi za omejitev širjenja koronavirusa, ki močno hromijo gospodarsko aktivnost, podaljšani ali zaostreni, bodo negativni vplivi večji in daljnosežnejši. Padec BDP v tem primeru lahko letos doseže tudi okoli 15 odstotkov in več, so opozorili na Umarju.
Ob postopnem okrevanju, ki bi se začelo v drugi polovici letošnjega leta, bi se BDP leta 2021 zvišal za 3,5 odstotka in bi ostal nižji kot pred izbruhom epidemije leta 2019.
Državni in evropski ukrepi ne bodo preprečili letošnjega upada realnega BDP, so pa ključni za blaženje negativnih posledic epidemije zaradi velikega in nenadnega izpada prihodkov gospodarstva in prebivalstva, je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš: »Tako bo ponovni zagon gospodarske aktivnosti po koncu epidemije lahko stekel hitreje. Zato je ključno, da se ukrepi za premoščanje likvidnostnih težav v gospodarstvu in za podporo tistim, ki so ostali brez prihodkov, sprejemajo hitro.«
Umar je za potrebe priprave okvira za pripravo proračunov sektorja države in programa stabilnosti 2020 pripravil scenarij covid-19, april 2020, s katerim se je seznanila vlada. Globina letošnjega padca BDP in kasnejše okrevanje gospodarske aktivnosti bosta ključno odvisna od nadaljnjega poteka širjenja epidemije koronavirusa, njenega trajanja ter (sprejetih in bodočih) ukrepov v Sloveniji in drugih državah EU, so sporočili po seji vlade.
Pri sedanji napovedi je Umar upošteval ukrepe ekonomskih politik za omilitev posledic epidemije in predpostavlja postopno okrevanje gospodarstva, ki bi se začelo v juniju. Širjenje epidemije koronavirusa in njena zajezitev pa sta v tem trenutku neznanka, zato še vedno obstajata visoka negotovost in tveganje, da bo obdobje močno ohromljene gospodarske aktivnosti trajalo dlje, kot smo upoštevali v tem scenariju, in da bo upad BDP večji in trajnejši. Če bodo strogi ukrepi za omejitev širjenja koronavirusa, ki močno hromijo gospodarsko aktivnost, podaljšani ali zaostreni, bodo negativni vplivi večji in daljnosežnejši. Padec BDP v tem primeru lahko letos doseže tudi okoli 15 odstotkov in več, so opozorili na Umarju.
Ob postopnem okrevanju, ki bi se začelo v drugi polovici letošnjega leta, bi se BDP leta 2021 zvišal za 3,5 odstotka in bi ostal nižji kot pred izbruhom epidemije leta 2019.
Državni in evropski ukrepi ne bodo preprečili letošnjega upada realnega BDP, so pa ključni za blaženje negativnih posledic epidemije zaradi velikega in nenadnega izpada prihodkov gospodarstva in prebivalstva, je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš: »Tako bo ponovni zagon gospodarske aktivnosti po koncu epidemije lahko stekel hitreje. Zato je ključno, da se ukrepi za premoščanje likvidnostnih težav v gospodarstvu in za podporo tistim, ki so ostali brez prihodkov, sprejemajo hitro.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji