Ukrepe v podporo gospodarstvu je treba dopolniti

Slabšanje epidemiološke slike v državi in zato ponovno zaprtje tudi dela trgovinske neživilske dejavnosti posebej skrbita tisti del gospodarstva, ki se je ob prehodu v oranžno fazo vsaj malo oddahnil in sprostil. Trgovine z neživili so po skupno skoraj sedemmesečnem zaprtju dejavnosti marca končno začele poslovati normalno, seveda v skladu s priporočili NIJZ. Testiranja zaposlenih v trgovini, ki jih je organizirala TZS v sodelovanju z zunanjimi mobilnimi izvajalci, so potrdila, da trgovina ni vir okužb. Vnovično predvideno zaprtje vsaj nekaterih neživilskih trgovcev bo zato številna podjetja lahko pahnilo tudi na rob preživetja in na ravni dejavnosti še poglobilo zaostanek za EU, ki ga je povzročil covid-19.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata so se realni prihodki v trgovini na drobno v decembru 2020 glede na december 2019 v EU27 povečali za 0,5 odstotka, v Sloveniji pa so za 13,3 odstotka – upadli. Samo v trgovini je med epidemijo ugasnilo 12.600 delovnih mest. Po besedah predsednice Trgovinske zbornice Slovenije Mariče Lah bo tudi ob ugodnejšem epidemiološkem scenariju potrebnega veliko truda, da bi ujeli druge države.

Predlogi za interventni zakon PKP9

Ker fiksni stroški nastajajo tudi v času, ko trgovine zaradi vladnih ukrepov za zamejitev širjenja virusa ne smejo poslovati, je nujno, dodaja izvršna direktorica TZS Mija Lapornik, da se podjetjem v času epidemije zagotavlja ustrezna pomoč pri pokrivanju teh stroškov: »Kot izhaja iz Evropskega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu covida-19, so bili problemi, na katere opozarjamo, prepoznani tudi na ravni EU. Če hočemo, da bodo podjetja v čim večjem obsegu preživela in zagotavljala delovna mesta, je treba obstoječe ukrepe dopolniti ali pripraviti dodatne. Take, ki bodo omogočili podjetjem iz različnih dejavnosti, predvsem iz najbolj prizadetih, kamor sodi tudi trgovina z neživili, dostop do pomoči iz skladov EU.«



Konkretno TZS predlaga, da se v deveti protikoronski paket (PKP9) oziroma v interventno zakonodajo vključita dva taka ukrepa. Prvi predvideva povračilo izgube prihodkov podjetjem, ki so zaradi covida-19 morala prekiniti ali zmanjšati poslovno dejavnost od vključno 13. marca 2020 za posamezne mesece zaprtja, drugi pa spreminja vstopni prag in formulo za delno pokritje fiksnih stroškov, pri čemer bi bilo treba nadomestilo fiksnih stroškov ugotavljati na mesečni ravni.

Če upoštevamo načelo, da je preventiva boljša od kurative, je za dejavnost ključno, da vrata trgovin, tudi neživilskih, ostajajo odprta. Ne samo zato, ker je zapiranje in ponovno odpiranje prodajaln organizacijsko zahteven in drag proces, ampak tudi zato, ker trgovci dosledno spoštujejo ukrepe NIJZ in dokazano niso vir okužb. Delež okuženih na podlagi opravljenih nekaj več kot 4500 hitrih antigenskih testov je od 17. februarja do vključno 29. marca znašal le 0,0026 odstotka. Stanje okužb trgovci ves čas preverjajo s hitrimi testi, pričakujejo pa tudi, da bodo aprila začeli cepiti zaposlene v trgovski kritični infrastrukturi.



Ugoden razplet, namreč čim krajše in omejeno predvideno zaprtje dejavnosti, pričakuje tudi Mariča Lah, ki poudarja, da je odprtje prodajaln spodbudilo rast zasebne potrošnje, ta pa je nujna za okrevanje gospodarstva. Temu pritrjujejo tudi zadnje napovedi Umarja, kjer je v pozitivni gospodarski napovedi vključena tudi ponovna rast zasebne potrošnje. Zato TZS poudarja, da mora vlada ob ponovnem zapiranju hkrati sprejeti tudi ukrep za povračilo izgubljenega prihodka, v načrt za okrevanje in odpornost gospodarstva pa naj ustrezno vključi tudi trgovinsko dejavnost, in sicer v delu digitalizacije in zelene transformacije.

Potrošnik po epidemiji

Epidemija je spremenila nakupovalne navade, pospešena digitalizacija je odprla številne nove možnosti in kombinacije spletne in fizične prodaje. Uveljavlja se omni nakupovanje, združevanje več prodajno-nakupovalnih poti, ki povečuje obseg ponudbe na spletu.

Na TZS so v marcu z anketo med svojimi člani preverili, kakšna je nova trgovska realnost. Poslovanje v februarju 2021 so primerjali s poslovanjem v februarju 2019. Kot razveseljivo štejejo, da se je skupna vrednost nakupov v omenjenem obdobju povečala pri kar 52,8 odstotka anketiranih, medtem ko jih je tretjina poročala o nasprotnem.



Tudi hipoteze, da pregovorno previdni in varčni potrošniki v negotovih časih, med epidemijo, kupujejo več cenovno ugodnejših izdelkov, anketa ni potrdila. Skoraj polovica anketirancev je navedla, da nakupi cenejšega blaga ostajajo na enaki ravni, kot so bili v februarju 2019, ali da so se celo zmanjšali. Po mnenju tretjine so malenkost večji, 19,4 odstotka pa jih meni, da so v zadnjem obdobju precej večji.

Presenečajo odgovori o interesu za nakup izdelkov, ki so označeni kot okolju prijazni, lokalni ali ekološki. Precejšen delež anketiranih podjetij, kar 58,3 odstotka, ne zaznava, da bi potrošniki več posegali po izdelkih, ki nosijo omenjene oznake, 38,9 odstotka trgovcev je to zaznalo le deloma. Samo 2,8 odstotka sodelujočih pa je opazilo precejšnje povečanje nakupa tovrstnih izdelkov.

Skoraj 60 odstotkov anketiranih podjetij zaznava povečanje deleža nakupov po spletu do deset odstotnih točk, pri tretjini pa je bilo to povečanje večje. Večinoma je narasla tudi vrednost nakupov po spletu. Dobrih 12 odstotkov sodelujočih je odgovorilo, da so potrošniki vztrajali pri e-nakupovanju tudi po odprtju prodajaln, a je večina obseg spletnih nakupov zmanjšala.

Anketiranci opažajo, da kupci obiščejo trgovino manjkrat, a takrat več zapravijo. Po nakupih se redkeje kakor pred epidemijo odpravijo kot družina, večinoma kupujejo posamično.