Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Učinek volovskega biča

Tudi inflacija, na primer, se lahko obnaša kot bič – ko je v gibanju, niha tako navzgor kot navzdol.
Razumevanje vzrokov in posledic v kmetijstvu nam pomaga tudi v »sodobnejših« gospodarskih panogah. FOTO:  Yander Zamora/Reuters
Razumevanje vzrokov in posledic v kmetijstvu nam pomaga tudi v »sodobnejših« gospodarskih panogah. FOTO:  Yander Zamora/Reuters
Primož Cencelj, Generali Investments
5. 6. 2023 | 15:00
3:46

V časih, ko je delež prebivalstva, ki se ukvarja s kmetijstvom, padel krepko pod pet odstotkov, je razumevanje osnov pridelovanja hrane na razumljivo nizki ravni. Včasih se rado zgodi, da se v družbi pozablja na vzročno-posledično povezavo. Pri razumevanju dogajanja na finančnih trgih pa je ta bistvena.

V tisočletjih delovanja v primarnem sektorju smo si razvili veliko intuicije in dobrih praks, ki jih lahko uporabimo tudi v drugih delih našega življenja. Če je neki pripomoček pripomogel k lažjemu vodenju živali, pa opazovanje narave – in tudi nihanja biča – omogoča razumevanje delovanja in težav v proizvodnih verigah. Še posebej ob dejstvu, da je sodobna proizvodnja vezana na številne podizvajalce v proizvodni verigi.

Že ob majhnih nihanjih na strani končnega povpraševanja se nihanje pri vsakem dodatnem členu v verigi samo še poveča in s tem je izjemno težko prilagajati ponudbo. To pripelje do obdobij, kjer je vsega preveč, in obdobij pomanjkanja.

Nihajni šok covida

V času neslutene zdravstvene krize pa v svetu nismo bili priča majhnemu nihljaju, ampak pravemu zamahu. Zato smo upravičeno pričakovali, da bo globalna ekonomija prišla pod izjemne pritiske, ki bodo vodili v spremembe tudi na finančnih trgih. Najmočnejši signal je prišel v obliki inflacije, saj je močno vplivala na našo kupno moč. Da bi vlade in centralne banke preprečile katastrofo, so trg zalile z denarjem in posledično ublažile vsaj prvih nekaj nihljajev. Ne pa celotnega nihanja v delovanju ekonomij. Po teoriji umirjanja šoka lahko pričakujemo, da bo potrebno še kar nekaj časa, da se bodo ekonomska neravnovesja umirila.

Na podlagi tega lahko med drugim pričakujemo, da bo tudi inflacija v naslednjem obdobju nihala med nivoji, ko bodo nekateri že trdili, da smo jo odpravili, do obdobij, ko se bodo spet pojavili dvomi o novi hiperinflaciji. Centralno banko pa bomo merili predvsem na dolgi rok, ali bo delovala kot amortizer ali pa kot volovski bič, pri čemer bo na njihovi strani potrebna predvsem potrpežljivost in odločnost. Še posebej v naslednjem obdobju, ko se bo inflacija na letni ravni spet bližala ciljnima dvema odstotkoma, a bo verjetno nujno še nadaljevati z dvigi obrestnih mer in pri tem bedeti nad tem, da se ekonomija ne zlomi.

Visoka donosnost obveznic

Iz tega naslova se lahko na finančnih trgih pričakuje leto povečane volatilnosti. Če pogledamo samo na trg obveznic, lahko opazimo, da je tu donosnost kar dvakrat višja kot v preteklih letih. Sama donosnost pa se giblje zelo ciklično. To pa varčevalcem odpira priložnost, da na trg vstopajo ob boljših pogojih in s tem ob dobro razpršenem portfelju dosegajo bistveno višje donose, kot jih lahko dobimo na depozitih pri bankah.

Te še vedno vztrajajo pri tem, da ECB še vedno ni dvignila obrestnih mer za več kot tri odstotne točke. Omenjeno pa se že občuti na najbolj varnem delu varčevanja v vzajemnih skladih, v skladu denarnega trga. V duhu uvoda bi bilo smiselno posaditi »denar« tam, kjer je zemlja bolj rodovitna.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine