Tvegane obveznice so še vedno zanimiva naložba

Med donosi zagotovo izstopa pozitiven donos obveznic zunaj naložbenega razreda. Če pogledamo letošnje donose obveznic, bomo ugotovili, da so jo kljub vmesnim pretresom na trgu med obveznicami najbolje odnesle prav tiste naložbe, ki so pregovorno najbolj tvegane. Trend se od začetka leta ni zelo spreminjal. Tako skoraj od začetka leta zaznavamo pozitiven donos podjetniških obveznic zunaj naložbenega razreda, njihov indeks je tako do vključno 24. novembra pridobil 2,96 odstotka. Nasprotno pa sta indeks podjetniških obveznic znotraj naložbenega razreda in indeks državnih obveznic skoraj vse leto v rdečih številkah. Indeks obveznic znotraj naložbenega razreda je letos do vključno 24. novembra izgubil 1,24 odstotka, indeks državnih obveznic pa v istem obdobju 2,94 odstotka.

Zakaj so bolj varne državne obveznice letos dosegle negativne donose, medtem ko se na papirju bolj tvegane obveznice držijo bolje in imajo celo pozitivne donose? Glavna vzroka sta dva: strah pred inflacijo in vpliv zmanjševanja odkupov obveznic Evropske centralne banke (ECB), ki naj bi bila podlaga za višje zahtevane donose obveznic.

Obvezniski Indeks i2021

Naj pojasnim, zakaj se omenjena vzroka bolj negativno odražata v varnejših obveznicah. Zahtevane obrestne mere so bile zadnjih 40 let v padajočem trendu. To nas je pripeljalo do izredno nizkih oziroma negativnih obrestnih mer, ki so z izredno ekspanzivno politiko ECB dosegle dno v času izbruha korone. Zahtevane obrestne mere so tako za manj tvegane izdajatelje, kot so države ali zelo dobra in stabilna podjetja, padle celo v negativno območje. Torej smo plačali, da smo lahko posodili denar. Ker je bilo zadolževanje vedno cenejše, so se države in podjetja začeli zadolževati na vedno daljši rok. Zahtevani višji donos pa se na dolgoročnih obveznicah toliko bolj odrazi. Za primer omenimo, da lahko čez prst ocenimo, da se vsako povečanje zahtevanega donosa za eno odstotno točko, za vsako leto trajanja obveznice, odrazi s premikom vrednosti obveznice za en odstotek navzdol. Torej enoletna obveznica pade za en odstotek in desetletna obveznica za deset odstotkov.

Trend lahko še traja

Ker investitorji dolgoročno najbolj zaupajo državam, je posledično povprečno trajanje znotraj državnih obveznic najdaljše, sledijo obveznice podjetij znotraj naložbenega razreda obveznic, na zadnjem mestu pa so podjetja s slabšo kreditno oceno – torej tista s kreditno oceno zunaj naložbenega razreda. Ker plačujejo najvišje obresti za svoje dolgove in se premija z daljšim trajanjem dolga zvišuje, so podjetja s kreditno oceno zunaj naložbenega razreda prisiljena v izdaje obveznic s krajšim trajanjem. Razlika v povprečnem trajanju podjetniških obveznic naložbenega razreda in tistih zunaj naložbenega razreda se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila.

Napovedovanje prihodnosti je vedno nehvaležno, pa vendarle lahko ocenimo, da se ob poplavi likvidnosti, ki ji še ni videti konca, predvsem v EU, tako gibanje lahko nadaljuje, vsaj dokler bomo opazovali visoko inflacijo. Prav visoka likvidnost ohranja razmike, med zahtevanimi donosi na obveznice znotraj naložbenega razreda in tistimi zunaj naložbenega razreda, zgodovinsko gledano zelo nizke; in ob domnevi ohranjanja gospodarske rasti in likvidnosti lahko trend traja še nekaj časa.