Tudi za večjo varnost v prometu

Telekom Slovenije skupaj s partnerji zaključuje evropski projekt 5G-IANA, v okviru katerega so po njihovih besedah razvili odprto platformo za preizkušanje storitev za potrebe avtomobilske industrije, mobilnosti in cestne infrastrukture.

Kot je uvodoma dejal Boštjan Škufca Zaveršek, podpredsednik uprave Telekoma, je njihov cilj sicer tudi tehnološki napredek, a da je bolj pomembno, da projekt omogoča ugoden učinek na okolje in družbo, med drugim skozi varnost v prometu. Po besedah Janje Varšek iz agencije za komunikacijska omrežja in storitve je pri tem pomembna tudi  vloga regulatorja, da poskrbi za ustrezne frekvence, da lahko omrežje 5G deluje.

Boštjan Tavčar z uprave za zaščito in reševanje, ki med drugim skrbi za delovanje številke 112 za klic v sili, je poudaril, da je za njihove operaterje pomembno, da imajo čim več informacij o tem, kaj se pri nezgodi dogaja, zato je nova rešitev za informacije o nesrečah v predorih na podlagi odprte platforme zanje zelo koristna.

Glavni cilj projekta 5G-IANA je bil vzpostavitev razvojne osnove za preizkušanje v realnem življenju in spodbuda za avtomobilsko industrijo, da ob odprti platformi uporablja trenutno najsodobnejše in najhitreje odzivno mobilno omrežje 5G in z njegovo pomočjo pripravlja svoje rešitve.

Ksenofon Vasilakos, koordinator šestnajstih partnerjev iz osmih držav EU (Telekom Slovenije je edino podjetje s področja telekomunikacij), je med drugim razložil, da je bilo v okviru projekta eno testno okolje pri Nokii v Ulmu v Nemčiji, drugo pri Telekomu Slovenije v Ljubljani. V teh dveh so pripravili več primerov uporabe za različne scenarije: npr. daljinsko krmiljenje vozila, usklajevanje manevrov za avtonomno vožnjo, virtualni izlet z avtobusom, zagotavljanje vsebine navidezne resničnosti za vozila, pretočnost parkirišč, zaznavanje visoko tveganih cestnih točk, spreminjanje situacije pri nesrečah v predorih.

Projekt 5G-IANA se je začel junija 2021, končuje se prihodnji mesec, skupno je bilo za izvedbo namenjenih 7,6 milijona evrov, od tega je bilo kar šest milijonov nepovratnih sredstev, ki jih je zagotovila Evropska unija iz programa za raziskave in inovacije Obzorje 2000.