Tudi v logistiko prodira tehnologija

Danes se je v Portorožu začel že 11. mednarodni logistični kongres, ki sodi med največje dogodke te vrste v regiji, saj bo na enem mestu združil okoli 600 udeležencev iz 25 držav, predvsem iz panoge logistike, transporta, industrije, proizvodnje, IKT, izobraževanja in državne uprave. Letošnja tema so Oskrbovalne verige v znanosti in praksi, do petka pa se bo zvrstilo več kot 35 predavanj in predstavitev, 20 primerov dobrih praks in pet okroglih miz.

Priznanje za logistko leta

Ob začetku kongresa je Slovensko logistično združenje podelilo priznanje logist leta najuspešnejšemu posamezniku, ki je v preteklem obdobju s svojim delom in inovativnim pristopom dosegel izjemne dosežke na področju logistike in oskrbovalnih verig. Logistka leta je postala Melita Rozman Dacar, direktorica podjetja SŽ - Tovorni promet.

»Dobra zemljepisna lega ne pomeni nič, če se logistika ne povezuje in prilagaja razmeram. Le tako bomo boljši,« pravi Melita Rozman Dacar. FOTO: SLZ

»Dobra zemljepisna lega ne pomeni nič, če se logistika ne povezuje in prilagaja razmeram. Le tako bomo boljši,« je dejala ob prejemu priznanja. Podjetje, ki ga vodi Rozman Dacarjeva, je od leta 2022 v mešani lasti Slovenskih železnic in češke skupine EPH. Med konkurenti na slovenskem trgu ima vodilni položaj. Opravlja celovito logistično storitev tako v klasičnem železniškem prometu (prevoz vagonov, cistern, avtovlakov, prevoz nevarnih snovi) kot tudi v kombiniranem prometu (prevoz kontejnerjev, zamenljivih zabojnikov, tovornjakov). Upravlja tri zaledne kontejnerske terminale. Prevoze z lastno vleko opravlja tudi v Avstriji in na Hrvaškem. SŽ - Tovorni promet želi postati vodilni regionalni prevoznik in ponudnik celovitih logističnih storitev v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi, zato svoje poslovanje pospešeno digitalizira s produktom e-Tovorni promet.

Logistična panoga je pomemben del slovenskega gospodarstva, je poudarila Rozman Dacarjeva. »Panoga šteje 9200 podjetij z več kot 50.000 zaposlenimi, ki 24 ur na dan sedem dni na teden premikajo meje,« je dejala. Veseli jo, da je pomen logistike prepoznala tudi vlada. »Veliko je investicij, veliko novih izzivov,« je dejala.

Strateška lega Slovenije

V imenu vlade je udeležence logističnega kongresa nagovoril Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport. Izpostavil je ugodno geostrateško lego Slovenije. »To je naša prednost,« je dejal in dodal, da smo ključna točka na poti v samo središče Evrope, na trg z več kot 500 milijonov potrošniki. To priložnost so slovenski logisti že doslej dobro izkoristili, a sam meni, da je priložnosti še veliko.

Minister Matjaž Han je napovedal razpisna sredstva tudi za logiste. FOTO: Marko Feist/Slovenska novice

Logistična panoga k slovenskemu bruto domačemu proizvodu prispeva približno osem odstotkov. Han je dejal, da učinkovit logistični sektor prispeva tudi k večji konkurenčnosti podjetij, tako doma kot v tujini. »Predvsem pa prispeva tudi nasploh k večji konkurenčnosti naše države.«

Trenutne geopolitične razmere postavljajo po njegovih besedah logistična podjetja pred velike izzive in v tem smislu se mu zdi pomembno, da vzpostavijo tudi alternativne dobavne poti.

Panoga se sooča tudi z nujnostjo digitalnega in zelenega prehoda. »Tu država premalo stori,« je priznal minister, a dodal, da vendarle poskušajo podjetjem z različnimi ukrepi pri soočanju s temi izziv pomagati v čim večji meri. Ministrstvo, denimo, skupaj s SID banko in Slovenskim podjetniškim skladom pripravlja za več kot 850 milijonov evrov razpisov, na katere se bodo lahko prijavili tudi logisti.

Nove tehnologije so prednost za panogo

Globalna panoga dobavnih verig je zapletena, obsežna in se nenehno razvija. Na preizkušnjo jo je postavila pandemija covida-19, danes se sooča z negotovimi geopolitičnimi razmerami po svetu. Šoki v dobavnih verigah se bodo nadaljevali, je ocenil Nick Vyas, izvršni direktor in soustanovitelj inštituta Randall R. Kendrick Global Supply Chain.

Vyas pričakuje, da se bodo motnje v dobavnih verigah nadaljevale. In sicer zaradi obstoječih oz. novih geopolitičnih konfliktov, inflacijskih pritiskov, vremenskih ujm kot posledice podnebnih sprememb ali pa drugih vzrokov, ki bi se lahko še uresničili, je dejal.

Ob tem je pred navzočimi na kongresu dejal, da jih ne želi prestrašiti. »Ne predlagam, da začnemo vse izdelovati v Sloveniji ali Evropi,« je dejal. Še naprej bomo namreč povezani v okviru svetovne trgovine, a kot je menil, bodo morali biti vsi akterji v dobavnih verigah bolj pozorni.

»Mislite strateško,« je pozval Vyas, ki prihodnost logistične panoge vidi v novih tehnologijah. Prihodnost dobavnih verig bo oblikovana s poudarkom na inovacijah in tesnejšem povezovanju med deležniki, je prepričan. S hitrim napredkom tehnologije se odpirajo nove priložnosti za optimizacijo procesov ter zagotavljanje bolj učinkovitega, trajnostnega in povezanega sistema oskrbe.

Konkretno je menil, da bi morali tudi v logistični panogi začeti razmišljati o tem, kako izkoristiti tehnologijo veriženja blokov, ki med drugim izboljšuje varnost prenosa podatkov znotraj dobavne verige, kot tudi o uporabi umetne inteligence. O slednji meni, da lahko pomaga podjetjem ustvariti boljše odločitve, izdelke in procese. »Hkrati pa ne pozabiti na človeški potencial,« je opomnil.