Trenutno ni ne znakov recesije ne mehkega pristanka

Naslov stare pesmi The First Cut is the Deepest zelo dobro opisuje pomembnost skorajšnjega in zelo verjetnega prvega znižanja obrestne mere ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) v septembru, potem ko je bilo napovedano na avgustovski konferenci v letovišču Jackson Hole.

Ta odločitev pomeni dolgo pričakovano spremembo smeri politike obrestnih mer in hkrati potrjuje preobrat trenda, ki je bil že ovrednoten na trgu obveznic. Prej restriktivna politika obrestnih mer v ZDA se je ohranila, čeprav se stopnja inflacije že nekaj časa približuje ciljni vrednosti dveh odstotkov, gospodarski podatki in kazalniki trga dela pa so precej oslabljeni. Natančen obseg prvega znižanja obrestnih mer je še vedno v pričakovanju in bo verjetno odvisen od nadaljnjih gospodarskih podatkov ter podatkov o trgu dela. Pričakovati je, da se bo Fed zdaj bolj osredotočil na zaposlovanje, saj se je prej osredotočal na boj proti inflaciji.

Pazite na tveganje zaradi recesije

Kljub vsemu veselju zaradi skorajšnjega znižanja obrestnih mer Feda je priporočljiva previdnost. Znižanje obrestnih mer je načeloma pozitivno, vendar le, če ta korak ni nujen. Obrat v obrestnih merah bi lahko razumeli kot signal, da bo ameriško gospodarstvo močno oslabelo, kar bi lahko negativno vplivalo tudi na rast dobičkov podjetij.

V preteklosti so se recesije pogosto začele po začetnem znižanju obrestnih mer, redko pa se je zgodilo, da bi z znižanjem obrestnih mer preprečili recesijo in ohranili gospodarsko rast. Če pa recesije ne bo in bo uspel »mehki pristanek«, ki ga pričakujejo številni vlagatelji, smo morda vsaj kratkoročno doživeli najnižje donose na desetletne ameriške državne obveznice. Za zdaj ni jasnih znakov ne recesije ne mehkega pristanka.

Mešane razmere v Evropi

Gospodarske razmere v Evropi so mešane. Čeprav gospodarstvo v evrskem območju počasi okreva, Nemčija, ki je tradicionalno gonilna sila gospodarstva EU, že nekaj časa slabi. Na splošno je evroobmočje spomladi še naprej raslo, čeprav počasneje, kot se je najprej predvidevalo. Bruto domači proizvod (BDP) v 20 državah evroobmočja se je povečal za 0,2 odstotka, a počasneje kot na začetku leta, kot je pred kartkim sporočil Eurostat.

INFOGRAFIKA: Delo

Konec julija je Eurostat ocenil, da bo rast znašala 0,3 odstotka. Medtem ko sta Francija in Italija zrasli za 0,2 odstotka, Španija pa celo za 0,8 odstotka, se je nemško gospodarstvo skrčilo za 0,1 odstotka. Po podatkih nemškega inštituta za ekonomske raziskave (DIW) letos ne bo zabeležila rasti. BDP naj bi se prihodnje leto povečal za 0,9 odstotka, bistveno pa se bo povečal šele leta 2026, ko bo rast znašala 1,4 odstotka.

Kljub temu v DIW poudarja, da je razpoloženje slabše od gospodarske realnosti. Evropska komisija pričakuje, da bo rast BDP v euroobmočju leta 2024 znašala 0,8 odstotka, leta 2025 pa se bo povečala na 1,4 odstotka. Možnost ohlapne denarne politike daje vlagateljem upanje. Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek znižala svojo ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk, na 3,5 odstotka.

Pozitivno na delniških trgih

Mednarodni delniški trgi so si po padcu cen na začetku avgusta hitro opomogli. V zadnjih tednih so prevladovali slabši gospodarski podatki, vendar je sezona poročanja za drugo četrtletje prinesla večinoma pozitivna presenečenja. Kljub neuspehom v avgustu kazalniki razpoloženja in pozicioniranja signalizirajo optimistično razpoloženje na trgu.