Neomejen dostop | že od 9,99€
Federal Reserve (Fed), ameriška centralna banka, ima dva ključna mandata. Vplivati na inflacijo in na trg dela, z namenom uravnavanja hitrosti gospodarskih aktivnosti. Dejavnost ameriške centralne banke ima posreden vpliv na številne druge gospodarske dejavnike, ne le na ameriško gospodarstvo.
V zadnjem času se je pozornost ameriške centralne banke preusmerila od inflacije k trgu dela. Ker se rast cen oziroma inflacija po pričakovanjih umirja, je ob prvih znamenjih sprememb na trgu dela postalo ključno vprašanje, ali postaja trg nevarno šibak ali se zgolj normalizira. Videnja tržnih udeležencev so različna. Vsekakor bo ključna zaznava Fed, saj bo od njenega ravnanja pomembno odvisna prihodnja smer gospodarstva.
Če se osredotočimo zgolj na podatke in trende, lahko stanje ameriškega gospodarstva ocenimo kot dobro. Čeprav bi po preteklih napovedih številnih tržnih analitikov moralo že pred časom preiti v slabo, če ne že kar v recesijo.
Tudi inverzna krivulja (višja zahtevana donosnost pri kratkoročnih obveznicah kot pri dolgoročnih) je 26 mesecev opozarjala na obstoj dejavnikov, ki lahko vodijo v recesijo. Kakorkoli že, prvo polletje je ameriško gospodarstvo glede na okoliščine zaključilo z odliko. V tretjem četrtletju so nekateri podatki nakazali, da se je živahnost začela umirjati. Enako nakazuje poročilo Feda, imenovano »Beige book«, ki povzema ankete o trenutnem stanju gospodarstva, opravljene med 12 okrožnimi bankami.
Iz objavljenih podatkov, povezanih s trgom dela, lahko razberemo, da moč trga dela dejansko popušča. Vendar lahko, če podatke postavimo v zgodovinski kontekst, še vedno zaključimo, da ta ostaja odporen in nadpovprečno močan. Res je, da se število razpoložljivih delovnih mest znižuje, a je še vedno pomembno višje od ravni iz obdobja pred izbruhom pandemije covida-19. Res je, da so podjetja iz nekaterih industrij začela poročati o ustavitvi ali zmanjšanju zaposlovanja, vendar je tudi res, da odpuščanja niso v obsegu, ki bi bil pretiran.
Res je tudi, da je industrijski sektor šibak, a je po drugi strani še vedno v zelo solidnem stanju sektor storitev, ki je z vidika trga dela pomembnejši. Rezultat se odraža v še vedno nizki 4,2-odstotni brezposelnosti.
Ukrepi centralne banke učinkujejo predvsem na strani agregatnega povpraševanja. Posledice so opazne s časovnim zamikom. In ob tokratnem ciklu je bil relativno dolg. Vzrok? Dokler je rast cen izvirala večinoma iz ponudbene strani, je bil vpliv ameriške centralne banke relativno šibek. Šibkejša kot običajno je bila tudi na strani povpraševanja, vse do drugega četrtletje letošnjega leta, ko so ameriška gospodinjstva porabila zaloge presežnih prihrankov, nakopičenih v obliki državnih pomoči tekom pandemije.
Sprememba kupne moči se je izrazila v spremenjenih potrošniških navadah. Če so bili kupci do pred kratkim pripravljeni relativno hitro absorbirati zvišanje cen in so bili za višje obrestne mere manj dovzetni, trgovci poročajo, da so se kupci začeli pomikati v smeri od dražjega k cenejšemu. Pripravljenost za nakup je začela pešati.
Upočasnjevanje aktivnosti lahko vplivu ukrepov centralne banke neposredno pripišemo predvsem v zadnjih nekaj mesecih, medtem ko se je cikel višanja obrestnih mer sprožil daljnega marca 2022. Na vrhu cikla oziroma v razponu 5,25 do 5,5 odstotka vztraja ključna obrestna mera že dobro leto dni. Zaradi padajoče inflacije se finančni pogoji pravzaprav zaostrujejo, saj se realne obrestne mere (prilagojene za inflacijo) zvišujejo, tudi če obrestne mere ne zviša Fed. In še vedno je glede na moč gospodarstva težko zagovarjati tezo o pretirano zaostreni denarni politiki.
Vpliv preteklega zaostrovanja denarne politike se torej resneje šele začenja. Okoliščine so dozorele in so primerne za spremembo drže ameriške centralne banke. Ali se motimo, bomo izvedeli ob koncu tega meseca. V primeru spremembe nam ostane eno vprašanje manj. Pozornost se bo preusmerila na druga. Kakšni bodo naslednji koraki nižanja, kakšna bo časovnica, kakšna bo obrestna mera ob zaključku cikla? V preteklosti si je Fed večkrat že prislužil grajo za neustrezno ukrepanje, ki je ekonomijo dejansko pahnilo v recesijo. Tokrat še ima priložnost, da napake ne ponovi. Postopen, nadzorovan gospodarski upad oziroma tako imenovani mehak pristanek je še možen.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji