Tihi varuhi omrežij, ki nikoli ne počivajo

Ste se morda že kdaj vprašali, kdo bedi nad celotno omrežno infrastrukturo in njenimi storitvami ter skrbi za nemoteno delovanje in varnost v omrežju? To so ekipe centrov za nadzor omrežij in storitev ter varnostno-operativni centri, ki so na voljo 24 ur na dan sedem dni na teden in vse dni v letu.

Čeprav si mnogi predstavljajo, da njihovo delo vključuje le nenehno opazovanje zaslonov, je resničnost vse bolj kompleksna in dinamična. V ozadju se namreč odvijajo številni kritični procesi, ki zagotavljajo stabilnost in varnost omrežij.

Pomembnost nadzornih centrov

Poudariti je treba pomembnost centrov za nadzor omrežij in varnostno operativnih centrov ter njihovo nepogrešljivost za stabilnost in varnost sodobnih omrežij. Brez pravočasnega zaznavanja in ukrepanja teh ekip ni mogoče zagotoviti visokih standardov storitev, ki se jih zdaj jemlje za samoumevne. Strogo sledenje procesom in protokolom je ključno za obvladovanje izpadov in kriznih situacij. Organiziran pristop ter medsebojno sodelovanje z drugimi oddelki in zunanjimi institucijami lahko preprečita večje težave.

Pri delu v centru za nadzor omrežij in storitev ter v varnostno-operativnih centrih so potrebni analitični pristopi za hitro prepoznavanje vzorcev in vzrokov, saj ni vedno očitno, kaj povzroča motnje. Poleg vsega tega morajo imeti posamezniki v ekipi tudi močne komunikacijske in organizacijske sposobnosti, predvsem zaradi usklajevanj z različnimi oddelki, strankami ali celo javnimi institucijami. Potrebna je kombinacija tehničnega znanja, analitičnega mišljenja ter zmožnost pravočasnega in pravilnega odločanja, da omrežje in storitve ostanejo čim bolj stabilni.

Zanesljivost in odzivnost

Prav nadzorni in varnostni centri so tisti, ki poskrbijo, da je večina težav zaznanih pravočasno in da jih preprečijo, preden jih uporabniki opazijo. So najpomembnejši člen vsake organizacije, ki se zanaša na stabilnost in varnost omrežij. Hitro ukrepanje je pogosto ključno, saj ena sama napaka lahko sproži verižno reakcijo, ki bi onemogočila delovanje pomembnih storitev. Njihova naloga ni zgolj odkrivanje težav, ampak tudi pravočasno in ustrezno ukrepanje za preprečitev takšnih in drugačnih izpadov.

Bančni sistem stabilen, krepi se nepremičninsko tveganje

Nadzorni in varnostni centri na dnevni ravni komunicirajo z različnimi oddelki ter prav tako tudi z zunanjimi institucijami, z različnimi državnimi organi in državnimi agencijami. S konstantnim napredkom tehnologij in avtomatizacije se delo teh ekip nenehno razvija – hitrost odziva postaja ključna, saj se tudi grožnje in izpadi razvijajo z vse večjo hitrostjo. Seveda vseh žal ni vedno mogoče preprečiti, izpadi in motnje bodo vedno del realnosti.

Pritisk in odgovornost

Ekipa v nadzornih in varnostnih centrih je ob izpadih pod velikim pritiskom ter nosi pomembno odgovornost, saj lahko tudi najmanjša napaka povzroči obsežne motnje. Sleherna odločitev – bodisi odzivi na alarm ali organizacija in koordinacija z drugimi ekipami – lahko vpliva na delovanje kritičnih storitev in tudi varnost uporabnikov. V zahtevnih primerih je zelo pomembna dobra organizacija. Obenem je treba v kriznih trenutkih, kot so izpadi ali varnostni incidenti, dosledno upoštevati natančno določene procese in protokole. Sledenje postopkom je ključni dejavnik pri učinkovitem odpravljanju težav, saj kakršnokoli prehitevanje in ignoriranje protokolov lahko privede do napak, kar še dodatno poslabša razmere in podaljša čas reševanja.

Pristop k obravnavi varnostnih groženj

Ob varnostnih grožnjah je v podjetju nujno, da se upoštevajo določeni standardi in smernice, ki zagotavljajo zaščito podatkov in omrežij. Treba je imeti jasno politiko ukrepanja ob varnostnih incidentih, tako je mogoče zagotoviti hiter odziv, da je škoda minimalna. Poleg vseh teh pravil in politik so za uspešno obrambo ključna specializirana orodja, ki omogočajo pravočasno zaznavo napadov, analizo varnostnih dogodkov in hiter odziv na incident. Omenjena orodja pomagajo nadzornim ekipam pri spremljanju omrežij in prepoznavanju potencialnih groženj, še preden povzročijo resno škodo.

Nujno je, da so oddelki med seboj ustrezno usklajeni, redni varnostni pregledi pa v podjetju ustvarijo celovito obrambo pred vse bolj kompleksnimi kibernetskimi napadi. Kljub vsem naprednim obrambnim mehanizmom je prav tako treba izpostaviti pomembnost izobraževanja zaposlenih, saj brez ustreznih znanj lahko hitro postanejo tarča napadov, kot so phishing, smishing in podobno.

Z razvojem umetne inteligence postajajo napadalci vse bolj izvirni, praktičen primer tega je vishing, to je vrsta socialnega inženiringa, pri katerem napadalci uporabijo telefonske klice ali glasovne sporočilne storitve za pridobivanje občutljivih podatkov ali različnih finančnih informacij od posameznikov. Vishing je nevaren, ker se pri tem uporablja osebna oblika komunikacije in ustvarja večje zaupanje kot e-poštni ali tekstovni phishing, pri tem pa lahko uporabijo glas katerega od zaposlenih v podjetju, kar se zdi še bolj verodostojno.

Zaključek

Centri za nadzor omrežij in storitev ter varnostno-operativni centri so kot tihi junaki in varuhi – večina niti ne ve, da obstajajo, dokler ne gre kaj narobe. Prav zaradi njihovega dela ostanejo napake ter motnje v omrežju neopažene, podatki varni in komunikacija tekoča.

Vendar pri vsem tem niso sami, njihovo delo je povezano z različnimi oddelki in zunanjimi partnerji, kar omogoča celostno upravljanje storitev in omrežij. Čeprav popolne zanesljivosti omrežij ni mogoče doseči, so nadzorni in varnostni centri dokaz, da je z znanjem, izkušnjami in pravilnimi odločitvami mogoče preprečiti večino težav, še preden sploh postanejo resen problem.

Avtor je strokovnjak za nadzor omrežja in storitev v podjetju A1.