Bančni sistem stabilen, krepi se nepremičninsko tveganje

Splošna raven tveganj za finančno stabilnost v Sloveniji se je od pomladi dodatno znižala, tveganja za bančni sistem pa izhajajo predvsem iz geopolitičnih napetosti na več območjih, ki vplivajo na svetovno gospodarstvo. Vsa klasična sistemska tveganja za finančni sistem pa so še naprej nizka oziroma zmerna in se ne povečujejo, le tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga, ostaja zmerno, a se krepi, ugotavlja Banka Slovenije v najnovejšem poročilu o finančni stabilnosti.

V BS poudarjajo, da cene stanovanjskih nepremičnin še naprej naraščajo, glavni vzroki za to pa so rast plač, nizka brezposelnost in nizka zadolženost gospodinjstev, ki krepijo povpraševanje, na drugi strani pa ponudba ostaja skromna zaradi premajhnih investicij v stanovanjsko gradnjo. Ob tem pa zdajšnje poslabšanje razpoloženja v gradbeništvu lahko še dodatno vpliva tudi na razmere in razpoloženje na nepremičninskem trgu.  

Makroekonomska gibanja v Sloveniji (inflacija, gospodarska rast, zaposlenost) sicer ostajajo ugodnejša kot v območju z evrom. Tveganje financiranja bank ostaja zmerno, ohranja pa se precejšnja vrzel med ročnostjo bančnih virov (predvsem vlog na vpogled) in naložb. Prav tako je zmerno obrestno tveganje, pri čemer pa se z zniževanjem obrestnih mer ECB zmanjšuje tudi razmik med obrestnimi merami za posojila in depozitnimi obrestnimi merami bank. Na drugi strani pa so v BS kreditno tveganje znižali na najnižjo raven, saj po njihovi oceni »deleži nedonosnih terjatev ostajajo nizki, izpostavljenost bank do podjetij v stečaju pa zanemarljiva«. Nizka še naprej ostajata dohodkovno tveganje v bančnem sistemu in tveganje, ki izhaja iz lizinških družb, podnebno tveganje pa v BS ocenjujejo kot zmerno.  

Kibernetsko tveganje še naprej povišano

Kibernetsko tveganje je edino, ki ga v Banki Slovenije še naprej ocenjujejo kot povišano, in sicer zaradi globalnega porasta kibernetskih groženj. V EU se povečuje število kritičnih kibernetskih napadov na bančne institucije, ciljni stresni testi na temo kibernetskih tveganj pa so pokazali, da hipotetični kibernetski napadi ne bi imeli večjega vpliva na delovanje ključnih ekonomskih funkcij bank in s tem tudi na finančno stabilnost. 

Ob tem, ko vsa ključna tveganja prihajajo iz zunanjega okolja, tako slovenski bančni sistem ostaja visoko odporen, solventen in tudi dobičkonosen. »Če ne bo nepredvidljivih dogodkov v zadnjem četrtletju, bo bančni sektor tudi letos posloval zelo uspešno. Po zadnjih podatkih je dobiček bank pred obdavčitvijo celo večji kot lani,« ocenjuje namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc. Če bodo banke tudi letos del rekordno visokih dobičkov razporedile v rezerve, bi se lahko ugodna gibanja konec leta odrazila tudi v visokem količniku njihove kapitalske ustreznosti. Pričakovati pa je, da bo nižanje obrestnih mer ECB v prihodnje nekoliko zniževalo dohodke in dobičke bank.